Franja

sonus¹ -ī, m (iz *su̯enōs, *su̯onōs; gl. sonō)

1. zvok, glas, zven, ton, donenje, zvenk, žvenk, bučanje, šum, šumenje, hrušč, trušč ipd.: Enn. idr., dulcis Ci., e tribus omnino sonis, inflexo, acuto, gravi Ci., ab acutissimo sono usque ad gravissimum Ci. od najvišjega (ženskega) glasu do najglobljega (najdebelejšega) basa, concentus ex distinctis sonis Ci., tympana raucis obstrepuere sonis O., sonus tubae, signorum C., nervorum in fidibus Ci., varietas sonorum in tibiarum, nervorumque cantibus Ci., sonus chordarum N., linguae Latinae L., urbis confusae V., remorum Lucan., articulorum Sen. ph. pokanje, eum ingenti sono fluminis L., lingua sonos efficit Ci., inanes sonos fundere Ci. od sebe dajati prazen glas (prazne glasove), chorda sonum procul arma dedere V. je zarožljalo.

2. occ.
a) zveneča beseda: ficti soni O., edidit ali reddebat ore sonos O., talibus adfata est libera lingua sonis O., sonos peragere O.
b) glas, jezik: cycni H., tunc mens et sonus relapsus H. sta se jim je povrnili pamet in beseda, adfectatur asperitas soni T. trdo izgovarjanje, groba, trda izgovarjava.

3. način opisovanja, ton: unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., in ceteris suus est cuique sonus Ci., addidit historiae maiorem sonum (sc. vocis) Ci.

Opomba: Heterocl. po 4. deklinaciji: gen. sonūs Amm.; abl. sonū Sis. ap. Non., Ap., Amm.; nom. pl. sonūs Amm.

souffle [su:fl] samostalnik
medicina šum (v organih)

souffle [suflə] masculin pihljaj, sapa, sapica, piš, puh; šum; dih; figuré navdih, inspiracija

souffle d'une bombe puh bombe
souffle de vent piš vetra
souffle de vie iskrica življenja
il n'y a pas un souffle niti sapice ni
avoir du souffle regularno dihati (kar omogoča dolgo govorjenje ali dolg tek); figuré biti drzen
avoir le souffle coupé biti čisto brez sape
on en a le souffle coupé to človeku vzame sapo
avoir le souffle court hitro se zasopsti; figuré ne imeti dovolj inspiracije
n'avoir qu'un souffle de vie biti zelo slab, na smrt bolan
être à bout du souffle (figuré) omagati, ne moči dokončati nekega dela
éteindre la bougie d'un souffle, avec son souffle upihniti svečo
manquer de souffle biti nadušljiv
rendre le dernier souffle izdihniti, umreti
on le renverserait d'un souffle (figuré) vsaka sapica bi ga podrla, zelo slab, šibak je
retenir son souffle zadrževati sapo, dih
ne tenir qu'à un souffle (figuré) viseti (le) na nitki

sound¹ [sáund] samostalnik
zvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha
figurativno vtis; pomen, smisel
zastarelo sporočilo, naznanilo

within the sound of v slušaju
sound amplifier ojačevalec zvoka
the sound of a bell glas zvona, zvonjenje
sound and fury prazne (gole) besede
I don't like the sound of it to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v redu
there was much sound but little sense in his speech njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idej

strepitus -ūs, m (strepere)

1. hrup, hrušč, trušč, hrum, hrumenje, šum, šumenje, ropot, ropotanje, hrešč, hreščanje, žvenket, žvenketanje, rožljanje, žuborenje, žubor ipd.: Enn. ap. Non., Pac. ap. Ci. ep., Pl., Ter. idr., non strepitu, sed maximo clamore suam significavit voluntatem Ci., magno cum strepitu ac tumultu castris egressi C. strepitu adventare S., neque exaudiri prae strepitu et clamore poterat L., inter strepitum tot bellorum L., strepitibus clamoribusque attoniti L., comitum strepitus V. hrumeče (glasno) spremstvo, tanto cum strepitu ludi spectantur H., strepitus Romae, inter strepitus nocturnos atque diurnos H., strepitus Acherontis V., rotarum C. drdranje, kotaljenje, valjenje, takanje, ingens valvarum strepitus H. škripanje, audis, quo strepitu ianua … remugiat H., strepitu nullo clam reserare fores Tib., armorum strepitu caelum furit Petr., strepitus obscaenus Petr. prdec, strepitus per pudenda corporis expressi Min.

2. pesn. glasovi, zvoki: citharae, tibicinae, testudinis aureae H.

strīdor -ōris, m (strīdēre) vsak nečist, brneč glas = cvrčanje, brnenje, piskanje, sičanje, sikanje, žvižganje, bučanje, šum, šumenje, šumljanje, vršanje, vršenje, drskljanje, prasketanje, pokanje, pokljanje, brenčanje, škripanje, rožljanje, hrup, hrupenje, hrušč, hrum, hrumenje, delanje (zganjanje) hrupa (trušča), kričanje, vriskanje, vpitje, vreščanje, šumotanje, hreščanje, ropot, ropotanje, grmenje, grmot, grmotanje, žvenket, žvenketanje, žvenkljanje, žuborenje, žubor ipd.: Pac. fr., Auct. b. Afr., Vitr., Sen. ph., Marc. idr., aquilonis Acc. fr., Ci., procellae Pr. hrumenje, hruljenje, maris Serv. ali lituum Lucan. ali stridores tubae Sil. bučanje, magni stridores V. silno šumenje (kipenje) valov, aurium stridores Plin. šumenje v (po) ušesih, stridor consonantium Q., pennarum Plin. vršanje, ut Dirae stridorem adgnovit et alas V. vršeče peruti, stridor teli V. brnenje, brenčanje, serrae tum, cum acuitur Ci. škripanje, škrtanje, škrgutanje, cardinis Ci. ali rudentum V., O. ali ianuae O. ali dentium Cels. škripanje, škrtanje, škrgutanje, catenae Iuv., ferri fractaeque catenae V.; o živalih: stridor (sc. anguis) O. sikanje, stridor (sc. simiae) O. krik, kričanje, vik, vika, suis O., Plin. kruljenje, krulba, krulež, stridor ali stridores (sc. apium) V. brenčanje, brnenje, stridor anseris Petr. pihanje, elephantorum Auct. b. Afr., L. trobljenje, cicadae Plin. cvrčanje, čričkanje, črikanje, bubonis Ap. (h)ukanje, Cerbereus Sil.; o osebah in sencah umrlih: tribuni Ci. šušljanje, (sc. Troglodytis) stridor, non vox Plin. hreščanje, hinc apicem rapax Fortuna cum stridore acuto sustulit H. z ostrim brnenjem (plahutanjem), umbrarum facies diro stridore minantes Petr., umbrarum volantum stridor Cl. čebljanje.

sussurro m

1. šepet, šepetanje

2. šum, šumenje

šumòt -ota m šum, šušanj, šuštanje: šumot peruti, obleke, vetra

taque moški spol zaklop (ključavnice); šum (peresa)

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

whisper¹ [wíspə] samostalnik
šepet, šepetanje; šušljanje; prišepetavanje; šum, šuštenje; skrivna opazka, prišepetana beseda
množina šušljanje, govoričenje

in a whisper, in whispers šepetaje

zgómot -e n hrup; šum

žâgor m hrup, hrum, šum

žâmor m hrup, šum

гам -у ч., trúšč -a m., šúm -a m.

шорох m šum

Herzgeräusch, das, Medizin šum na srcu

Körpergeräusch, das, telesni šum

murmur¹ [mb:mə] samostalnik
mrmranje; šumenje (vetra); žuborenje (vode); godrnjanje
medicina šum na srcu