Franja

Zadetki iskanja

  • koló wheel

    na kolesih on wheels
    brez koles wheelless; (bicikel) cycle, bicycle, machine, pogovorno bike
    dirkalno koló racing bicycle, racer
    gonilno koló driving-wheel
    mlinsko koló mill wheel
    motorno koló motorcycle, pogovorno motor bike
    turno koló roadster
    črpalno koló (za vodo) waterwheel
    koló ladje na kolesa paddle-wheel
    koló obroč (otroška igrača) hoop
    mučilno koló zgodovina the wheel (mediaeval instrument of torture)
    gumasto koló tyre, ZDA tire
    ladja na kolesa wheel-boat, paddle-steamer
    zob kolesa cog (of a wheel)
    zamašno koló flywheel
    voz na dve kolesi, na štiri kolesa a two-wheeled, a four-wheeled carriage
    sprednje, zadnje koló front wheel, back wheel
    rezervno, nadomestno koló spare wheel
    zobato koló cogwheel, toothed wheel, geared wheel
    vilice kolesa wheel-fork
    delati, vrteti kolesa šport to turn cartwheels
    on je pêto koló pri vozu (figurativno) he is not worth his salt, he is quite useless, he is a useless individual
    napraviti koló (o pavu) to spread out its tail
    priti pod kolesa (figurativno) to go to the dogs
    mučiti koga na kolesu zgodovina to break someone on the wheel
    vrteti kolesa (pri parterni telovadbi) to turn somersaults (ali cartwheels)
    peljati se s kolesom to ride a bicycle
    voziti koló enoročno to ride a bike one-handed
    voziti koló to ride a cycle, to cycle, to bike, to pedal
    treti žrtev na kolesu zgodovina to break a victim on the wheel
  • kolóna (-e) f

    1. (v daljšo vrsto razvrščena skupina) colonna:
    kolona vojakov una colonna di soldati
    kolona avtomobilov una colonna di automobili

    2. pren.
    peta kolona quinta colonna

    3. tisk. (stolpec) colonna:
    naslov čez štiri kolone titolo a quattro colonne

    4. nareč. (kamnit most) ponte di pietra

    5. (omejen prostor v obrazcih) colonna

    6. kem. colonna:
    destilacijska kolona colonna di distillazione
  • krat matematika mal (dva krat dva zwei mal zwei); znak: das Malzeichen
    figurativno tako gotovo kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
  • kràt fois ženski spol

    enkrat une fois
    koliko kratov, kolikokrat? combien de fois?
    dva krat dva je štiri deux fois deux font quatre
    nekaj kratov, nekajkrat plusieurs fois
  • kràt (-a)

    A) m

    1. mat. (znamenje za množenje) per, volte

    2. (v prislovni rabi) volta, volte:
    nekaj krat alcune volte, varie, parecchie volte
    koliko krat quante volte

    B) kràt adv.

    1. (izraža množenje) per, volte:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro

    2. (izraža število ponovitev) volte:
    srce udari približno sedemdesetkrat na minuto il cuore batte circa 70 volte al minuto
  • kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

    Rdeči kríž Red Cross
    kljukasti kríž swastika, hooked cross
    grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
    malteški kríž Maltese cross
    Južni kríž astronomija the Southern Cross
    vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
    trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
    snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
    kríž me boli my back aches
    imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
    še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
    kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
    vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
    napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
    prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
    hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
    pribiti na kríž to nail to the cross
    umreti na krížu to die on the cross
  • mànj moins

    dosti, veliko manj bien moins
    ne manj kakor pas moins que (ali de)
    nič manj kakor rien moins que
    ne več nemanj, nič več in nič manj ni plus ni moins
    toliko manj d'autant moins
    deset manj štiri je šest dix moins quatre font six
    manj in manj de moins en moins
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • minus2 minus (minus pet minus fünf, minus štiri stopinje minus vier Grad)
  • moli|ti2 (-m) pomoliti herhalten, pod nos: unter die Nase halten, dlan: (die Hand) aufhalten; skozi okno: hinaushalten, heraushalten; roke/noge od sebe: ausstrecken
    moliti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
    figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
  • molíti (molím) to stretch

    molíti vse štiri od sebe to stretch one's arms and legs
    vem, kam pes taco molí (figurativno) I know which way the wind blows
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove
  • molíti orar; rezar (una oración)

    moliti roko tender la mano
    vse štiri od sebe moliti fam caer rendido de cansancio
  • nebésen du ciel, céleste

    nebesno moder bleu ciel, azur(é)
    štiri nebesne strani les quatre points cardinaux
    nebesno telo (astronomija) corps moški spol céleste
  • nébesen del cielo; celeste

    nebesno moder azul celeste
    štiri nebesne strani los cuatro puntos cardinales
    nebesno telo (astr) cuerpo m celeste; astro m
  • nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

    na nebu in the sky
    nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
    visok do neba skyhigh, very high
    iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
    pod milim nebom under the open sky, in the open air
    med nebom in zemljo between heaven and earth
    kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
    proti nebu skyward(s)
    do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
    bitka pod nebom air battle
    modro nebó blue sky
    oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
    do neba vpijoč crying to heaven
    štiri strani neba the four points of the compass
    (dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
    pisec (reklame) na nebu skywriter
    košček modrega neba a patch of blue sky
    nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
    dvigati se v nebó to rise to the skies
    koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
    (kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
    noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
    v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
    moder kot nebó sky blue, skylike
    do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)
  • nosèč (-éča -e) adj. incinto, gravido; knjiž. pregno:
    biti štiri mesece noseča essere incinta di quattro mesi
  • očí yeux moški spol množine

    izbuljene (velike) oči yeux exorbités
    objokane (nabrekle) oči yeux gros
    (figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
    risje oči yeux de lynx
    poševne oči yeux obliques
    raznobarvne oči yeux vairons
    oči me bolijo j'ai mal aux yeux
    iz oči v oči en face, face à face
    med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
    na oči pour la forme
    na lastne oči de ses (propres) yeux
    na štiri oči entre quatre yeux
    pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
    pred mojimi očmi sous mes yeux
    v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
    zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
    z zaprtimi očmi les yeux fermés
    to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
    gledati smrti v oči affronter la mort
    imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
    imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
    imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
    imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
    imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
    iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
    izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
    izgubiti iz oči perdre de vue
    metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
    odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
    to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
    povesiti oči baisser les yeux
    požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
    upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
    ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
    vreči oči na jeter les yeux sur
    zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
    ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
    zavijati oči faire les yeux blanes
    pojdi mi izpred oči! va-t-en!
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • ósem (ôsmih) numer. otto:
    dvakrat štiri je osem due per quattro fa otto
    pridem ob osmih vengo alle otto, alle venti
    fantek osmih let un bambino di otto anni
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura va pagata entro otto giorni
    igre karova osem otto di quadri