koló wheel
na kolesih on wheels
brez koles wheelless; (bicikel) cycle, bicycle, machine, pogovorno bike
dirkalno koló racing bicycle, racer
gonilno koló driving-wheel
mlinsko koló mill wheel
motorno koló motorcycle, pogovorno motor bike
turno koló roadster
črpalno koló (za vodo) waterwheel
koló ladje na kolesa paddle-wheel
koló obroč (otroška igrača) hoop
mučilno koló zgodovina the wheel (mediaeval instrument of torture)
gumasto koló tyre, ZDA tire
ladja na kolesa wheel-boat, paddle-steamer
zob kolesa cog (of a wheel)
zamašno koló flywheel
voz na dve kolesi, na štiri kolesa a two-wheeled, a four-wheeled carriage
sprednje, zadnje koló front wheel, back wheel
rezervno, nadomestno koló spare wheel
zobato koló cogwheel, toothed wheel, geared wheel
vilice kolesa wheel-fork
delati, vrteti kolesa šport to turn cartwheels
on je pêto koló pri vozu (figurativno) he is not worth his salt, he is quite useless, he is a useless individual
napraviti koló (o pavu) to spread out its tail
priti pod kolesa (figurativno) to go to the dogs
mučiti koga na kolesu zgodovina to break someone on the wheel
vrteti kolesa (pri parterni telovadbi) to turn somersaults (ali cartwheels)
peljati se s kolesom to ride a bicycle
voziti koló enoročno to ride a bike one-handed
voziti koló to ride a cycle, to cycle, to bike, to pedal
treti žrtev na kolesu zgodovina to break a victim on the wheel
Zadetki iskanja
- kolóna (-e) f
1. (v daljšo vrsto razvrščena skupina) colonna:
kolona vojakov una colonna di soldati
kolona avtomobilov una colonna di automobili
2. pren.
peta kolona quinta colonna
3. tisk. (stolpec) colonna:
naslov čez štiri kolone titolo a quattro colonne
4. nareč. (kamnit most) ponte di pietra
5. (omejen prostor v obrazcih) colonna
6. kem. colonna:
destilacijska kolona colonna di distillazione - krat matematika mal (dva krat dva zwei mal zwei); znak: das Malzeichen
figurativno tako gotovo kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist - kràt fois ženski spol
enkrat une fois
koliko kratov, kolikokrat? combien de fois?
dva krat dva je štiri deux fois deux font quatre
nekaj kratov, nekajkrat plusieurs fois - kràt (-a)
A) m
1. mat. (znamenje za množenje) per, volte
2. (v prislovni rabi) volta, volte:
nekaj krat alcune volte, varie, parecchie volte
koliko krat quante volte
B) kràt adv.
1. (izraža množenje) per, volte:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
2. (izraža število ponovitev) volte:
srce udari približno sedemdesetkrat na minuto il cuore batte circa 70 volte al minuto - kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation
Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross - mànj moins
dosti, veliko manj bien moins
ne manj kakor pas moins que (ali de)
nič manj kakor rien moins que
ne več nemanj, nič več in nič manj ni plus ni moins
toliko manj d'autant moins
deset manj štiri je šest dix moins quatre font six
manj in manj de moins en moins - mànj adv.
1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più
2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi
3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti
4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo
5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro
6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio - minus2 minus (minus pet minus fünf, minus štiri stopinje minus vier Grad)
- moli|ti2 (-m) pomoliti herhalten, pod nos: unter die Nase halten, dlan: (die Hand) aufhalten; skozi okno: hinaushalten, heraushalten; roke/noge od sebe: ausstrecken
moliti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft - molíti (molím) to stretch
molíti vse štiri od sebe to stretch one's arms and legs
vem, kam pes taco molí (figurativno) I know which way the wind blows - molíti (-ím) imperf.
1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso
2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove - molíti orar; rezar (una oración)
moliti roko tender la mano
vse štiri od sebe moliti fam caer rendido de cansancio - nebésen du ciel, céleste
nebesno moder bleu ciel, azur(é)
štiri nebesne strani les quatre points cardinaux
nebesno telo (astronomija) corps moški spol céleste - nébesen del cielo; celeste
nebesno moder azul celeste
štiri nebesne strani los cuatro puntos cardinales
nebesno telo (astr) cuerpo m celeste; astro m - nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate
na nebu in the sky
nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
visok do neba skyhigh, very high
iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
pod milim nebom under the open sky, in the open air
med nebom in zemljo between heaven and earth
kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
proti nebu skyward(s)
do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
bitka pod nebom air battle
modro nebó blue sky
oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
do neba vpijoč crying to heaven
štiri strani neba the four points of the compass
(dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
pisec (reklame) na nebu skywriter
košček modrega neba a patch of blue sky
nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
dvigati se v nebó to rise to the skies
koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
(kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
moder kot nebó sky blue, skylike
do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies) - nosèč (-éča -e) adj. incinto, gravido; knjiž. pregno:
biti štiri mesece noseča essere incinta di quattro mesi - očí yeux moški spol množine
izbuljene (velike) oči yeux exorbités
objokane (nabrekle) oči yeux gros
(figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
risje oči yeux de lynx
poševne oči yeux obliques
raznobarvne oči yeux vairons
oči me bolijo j'ai mal aux yeux
iz oči v oči en face, face à face
med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
na oči pour la forme
na lastne oči de ses (propres) yeux
na štiri oči entre quatre yeux
pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
pred mojimi očmi sous mes yeux
v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
z zaprtimi očmi les yeux fermés
to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
gledati smrti v oči affronter la mort
imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
izgubiti iz oči perdre de vue
metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
povesiti oči baisser les yeux
požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
vreči oči na jeter les yeux sur
zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
zavijati oči faire les yeux blanes
pojdi mi izpred oči! va-t-en! - okó (očésa) n
1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.
2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista
3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta - ósem (ôsmih) numer. otto:
dvakrat štiri je osem due per quattro fa otto
pridem ob osmih vengo alle otto, alle venti
fantek osmih let un bambino di otto anni
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura va pagata entro otto giorni
igre karova osem otto di quadri