Franja

schädigen škodovati (komu, čemu), oškodovati (koga, kaj); biti škodljiv za; Medizin poškodovati, die Gesundheit: okvariti

soigner [swanje] verbe transitif negovati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); zdraviti; familier škodovati (quelqu'un komu), okrasti

se soigner paziti nase, skrbeti za svoje zdravje
soigner un enfant, un malade, un jardin, ses ongles negovari otroka, bolnika, vrt, svoje nohte
soigner sa prononciation skrbno paziti na izgovor
soigner quelqu'un aux petits oignons zelo negovati, skrbeti za koga
il faut te faire soigner! (figuré) ti si nor!
soigner son rhume zdraviti svoj nahod
ils nous ont soignés dans ce restaurant! okradli so nas v tej restavraciji!

stricá stríc vt./vr. (po)kvariti, (po)škodovati, (s)kaziti; izpriditi

štȅtiti -īm
I.
1. škodovati, škoditi, povzročati škodo: štetiti komu, koga; voluharice žive po poljima, štete usjeve; česte promjene modnih linija počele su štetiti industriji; to šteti zdravlju
2. kvariti: nemoj maziti dijete, time ga štetiš
3. trpeti škodo: neka šteti kad ne sluša
II. štetiti se
1. trpeti škodo: neće biti pravo da se štetiš, a meni za fajdu
2. kvariti se: krv se u njemu brzo štetila

štȅtovati -ujēm
1. škodovati: to će ti više štetovati nego li pomoći; štetovati koga; ako sam ga štetovao, on je kriv
2. utrpeti, trpeti škodo: na ovom poslu mnogo sam štetovao; štetovali smo na pšenici; to su bili oni koji nisu ništa imali pa nisu ni štetovali

vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)

1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.

2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).

вредить škodovati

пошко́джувати -джую недок., škodováti -újem nedov., dov., kváriti -im nedov.

ушко́джувати -джую недок., škodováti -újem nedov., dov.

ушко́дити -джу док., škodováti -újem nedov., dov.

шкодува́ти -ду́ю недок., škodováti -újem nedov., dov.

attentare

A) v. intr. (pres. attēnto)

1. napraviti atentat:
attentare alla vita di qcn. streči komu po življenju

2. pren. napasti, ogrožati, skušati škodovati:
attentare all'onore di qcn. napasti, ogrožati, spodkopavati čast nekoga

B) ➞ attentarsi v. rifl. (pres. mi attēnto) drzniti si, upati si

danneggiare

A) v. tr. (pres. danneggio) poškodovati, škoditi; pokvariti; prizadeti (tudi pren.)

B) ➞ danneggiarsi v. rifl. (pres. mi danneggio) škoditi, škodovati si; utrpeti škodo

entre-nuire*, s' [-nɥir] škodovati si drug drugemu

pȁkostiti -īm, pakòstiti -īm hudobno škodovati, navzlic delati: nikome ne pakostim ni zla mislim; ona je znala da je oficir ne može uzeti, ali gonilo ju je da pakosti svetu, da se igra s nemogućim

stab² [stæb] prehodni glagol
zabosti, prebosti, (smrtno) raniti, usmrtiti (z nožem, bodalom); poriniti, zariniti (nož, bodalo) (into v)
figurativno poškodovati; raniti čustva kake osebe, prizadeti bol(ečino) (komu); obrekovati; utrditi z žico (knjigo)
neprehodni glagol
bosti, zabosti, raniti z nožem, bodalom (at koga)
zamahniti z bodalom (at proti komu)
figurativno škodovati ugledu, obrekovati (at koga)

to stab s.o. in the back figurativno zabosti komu nož v hrbet
a stabbing pain zbadajoča bolečina
his conscience stabbed him figurativno vest ga je zapekla

допиваться s popivanjem si škodovati

Abtrag, der, Abtrag tun einer Sache: škodovati (čemu)

ascia (ascea) -ae, f

1. tesarska sekira, tesača, bradlja: Vitr., Plin., Veg., Vulg., rogum ascia ne polito Tab. XII ap. Ci.; preg.: ipsum sibi asciam in crus impingere Petr. ali sponte asciam cruribus suis illidere Ap. sam sebi škodovati.

2. ometača, zidarska žlica: Vitr.

atteinte [atɛ̃t] féminin doseg; udarec, militaire zadetek; médecine napad; oškodovanje, škoda; kršitev

hors d'atteinte nedosegljiv, zunaj dosega, zunaj streljanja; nedotakljiv
atteinte à la réputation škodovanje ugledu
les fruits ont subi les atteintes de la gelée zmrzal je škodovala sadju
porter atteinte à quelque chose, à l'honneur škodovati čemu, časti