Franja

desfalco moški spol odtegljaj, odbitek, izguba, škoda; poneverba; primanjkljaj v blagajni

desmedro moški spol shujšanje, propadanje; škoda

destrozo moški spol porušenje, opustošenje, uničenje; škoda; pokol; pretrg (v obleki)

destrozos pl cape, cunje

desventaja ženski spol škoda, izguba; neugodnost

detriment [détrimənt] samostalnik (to za)
škoda, zguba
množina drobni članski prispevki

to the detriment of s.o. v škodo koga
without detriment to brez škode za

détriment [detrimɑ̃] masculin škoda, oškodovanje, izguba; neugodnost

au détriment de v škodo, na stroške
à son détriment njemu v škodo
tourner au détriment de quelqu'un končati, obrniti se komu v škodo

detrimento m škoda

detrimento moški spol izguba, škoda

en detrimento de la calidad na škodo kakovosti

dētrīmentum -ī, n (dēterere)

1. odrgnina, drgnjenje, opilek: limae tenuantis Ap., sumit (vomer) per detrimenta fulgorem Isid.

2. pren. izguba, škoda, okvara, upad, oslabitev: rei publicae Ci., adficere illum detrimentis Ci. škodo storiti, d. militum, Africani exercitūs C., sine ullo detrimento exercitūs N., Vell., detrimenta rei familiaris Auct. b. Alx., detrimentum regiae maiestatis Cu., cutis Tert. — Pogosto: detrimentum capere, accipere, facere Ci. škodo trpeti, imeti, na škodi biti, detrimentum existimationis facere N., capere aliquid detrimenti in aliqua re Col., detrimentum importare Ci. ali afferre Ci., C. ali detrimenta inferre C., Hirt. škodo prizade(ja)ti, detrimentum reconciliare, sarcire C. škodo popraviti, poravnati, alicui detrimento esse C. komu v škodo biti; poseb. v stalnem besedilu (drž.pr.), s katerim je senat pozival konzula (oba ali le enega), naj se izvoli diktatorja oz. tistega, ki bo prevzel neomejeno oblast: videret (Pompeius), ne quid res publica detrimenti caperet ali provideant (consules), ne quid res publica detrimenti accipiat Ci., dent operam consules, … ne quid res publica detrimenti capiat C., darent operam consules, ne quid res publica detrimenti caperet S., ut, quae forma senatus consulti ultimae semper necessitatis habita est, Postumio, alteri consulum, negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L., consulis ius, cuius vigiliis niteretur, ne quod res publica detrimentum caperet T.; occ.
a) poraz (v vojni): belli detrimenta Hirt., detrimenta accipere C. poražen biti.
b) izguba denarja in blaga: aestimare cuiusque detrimentum T. (pre)ceniti … škodo po požaru, explent detrimenta (po rubežu izgubljeno imetje) muneribus Iust., ex magnis detrimentis (po velikih izgubah pri igri) … paulatim retractus est Suet.

3. met. detrimenta ergastuli Ca. pohabljenci iz delavnice.

dezavantáj -e n slabost, neugodnost, škoda

disadvantage [disædvá:ntidž] samostalnik
škoda, zguba; neugodnost, pomanjkljivost; neugoden položaj, slaba stran; ovira

to take s.o. at a disadvantage izrabiti neprilike koga
to sell at a disadvantage prodajati z izgubo
to be at a disadvantage, to labour under a disadvantage biti v slabem položaju; imeti izgubo

discapito m izguba, škoda:
tornare a discapito biti v škodo, škodovati

disfavore m

1. nenaklonjenost; ravodušnost, hladnost:
il disfavore del pubblico nenaklonjenost občinstva

2. škoda:
testimoniare a disfavore di qcn. pričati komu v škodo, zoper koga

dispendium -iī, n (dispendō2) odtehtanje (prim.: dispendium ideo, quod in dispendendo solet minus fieri Varr.); od tod

1. stroški, zastonjski ali nepotrebni izdatek: minore sui dispendio Pl., sine suo dispendio Ter., sine damno et dispendio Pl., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., ista dispendia Pr., dispendium magnum afferre domino Col., insanissimum dispendiorum malum Sen. rh.

2. pren. izguba, škoda: Mel., Aus., Amm., Cl., plus dispendi facere Lucr. več izgubiti, morae dispendia V. izguba časa, in mea dispendia O. v svojo škodo, deserta petens dispendia silvae Lucan. dolg ovinek skozi gozd, longa dispendia viarum Mart. dolgo in težavno potovanje, luminis mensis (= lunae) ali lunae senescentis dispendia Ap. pojemanje, staranje.

disservice [díssə́:vis] samostalnik
slabo ravnanje, slaba usluga, škoda

to do s.o. a disservice škodovati komu, prizadeti komu škodo

disservizio m (pl. -zi)

1. slabo funkcioniranje, slabo delovanje:
disservizio postale slabo delovanje pošte

2. knjižno slaba usluga, škoda

disutilità f nekoristnost; škoda

dommage [dɔmaž] masculin škoda, kvar; izguba; poškodba

dommage matériel gmotna škoda
dommages (matériels) de guerre vojna (gmotna) škoda
dommages-intérêts masculin pluriel odškodnina
dommages pluriel d'occupation okupacijska škoda
dommage pécuniaire denarna, premoženjska škoda
dommages et intérêts povrnitev škode z obrestmi
indemnité de dommages de guerre vojna odškodnina
quel dommage! kaka škoda!
(c'est) dommage que vous ne puissiez les attendre škoda, da jih ne morete počakati
causer, être responsable du dommage povzročiti, biti odgovoren za škodo
éprouver, subir, supporter du, le dommage trpeti škodo
demander, obtenir des dommages-intérêts zahtevati, dobiti odškodnino
intenter une action en dommages-intérêts tožiti za odškodnino
dommage rend sage (proverbe) prizadejana škoda človeka izpametuje
régler, réparer les dommages poravnati škodo
constatation féminin des dommages ugotovitev škode

drawback [drɔ́:bæk] samostalnik
senčna, slaba stran; škoda, zguba
trgovina povračilo carine

estrago moški spol opustošenje, uničenje; grozota; prelivanje krvi, klanje; poškodba, škoda

causar estrago(s) opustošiti, uničiti, povzročiti bedo