Franja

prick¹ [prik] samostalnik
zbodljaj, pik; bodica, trn
tehnično šilo, dolbilo
figurativno zbadanje (vesti), ostra bolečina
vulgarno penis

to kick against the pricks siliti z glavo skozi zid

pricker [príkə] samostalnik
bodica
tehnično šilo, kiparsko dleto, luknjač (za usnje), krojaško kolesce

prod [prɔd]

1. samostalnik
zbodljaj, udarec; šilast predmet, šilo
figurativno spodbuda

2. prehodni glagol
zbosti, zbadati (tudi figurativno)
figurativno spodbuditi (into k)

punch¹ [pʌnč]

1. samostalnik
luknjarice (škarje), luknjač, klinčar, šilo, prebijalo, štanca, punec

2. prehodni glagol
preluknjati, prebiti, štancati, puncirati

punzón moški spol šilo; punec, žig; vrezilo; stezna igla

Räumnadel, die, Technik šilo

scalprum -ī, n (scalpere) ostro rezilo

1. čevljarski nož, čevljarski krivec, čevljarsko šilo: si scalpra et formas non (sc. emat) sutor H.

2. rezilo, vrezovalo, vrezilo, dletce, žlebno dleto, dolbilec, dolbilo, dolbnjak: SEN. PH., fabrile (rokodelsko) scalprum cum malleo L.

3. kirurški (ranocelniški) nožič, nožek, puščalo, lanceta, skalpel: ferale scalprum LAMP. – Soobl. scalper -prī, m: excisorium scalprum CELS. rezilno dleto. V preprosti lat. scalprus -ī, m: ISID.

4. peresni nožič, peresnik: SUET., petito per speciem studiorum scalpro T.

5. vrtnarski nož, vrtnarski krivec, krivač, vinoraz: cortices scalpro excidi PLIN.; pri COL. = prednji del nožev (krivcev, krivačev, vinorazov).

Schlangennadel, die, Tierkunde kačje šilo

Seenadel, die, Tierkunde morsko šilo

Spieß, der, (-es, -e) Waffe: sulica; in der Küche: raženj; nabodalo; Technik klin; Jagd beim Geweih: šilo; Heerwesen, Militär intendant; den Spieß umkehren vrniti milo za drago; schreien wie am Spieß kričati, kot bi (mu/ji) kožo drli

stabber [stǽbə] samostalnik
zahrbten morilec (z nožem, bodalom); bodalo
tehnično šilo, prebijač, prebijalo

stiletto množina stilettos, stilettes [stilétou]

1. samostalnik
bodalce, stilet; šilo

2. prehodni glagol
zabosti z bodalom

stiletto heel visoka in ozka peta (pri ženskih čevljih)

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

subbia f

1. obrt (klesarsko) kotno dleto

2. nareč. šilo

sūbula -ae, f (iz *sū-dhlā: suere = „šivalno orodje“; prim. češ. šidlo = sl. šilo)

1. šilo: Pall., Vulg., pudet in aciem descendere pro dis hominibusque susceptam subula armatum Sen. ph., das gladiatores, sutorum regule, Cerdo, quodque tibi tribuit subula, sica rapit Mart., prorsum enim non eo infiti[ti]as nec radio nec subula nec lima nec torno nec id genus ferramenti[s] uti nosse Ap.; preg.: subulā leonem exicipis? Sen. ph. = tako slabo se oborožuješ zoper toliko nevarnost?

2. šilasto zidarsko kladivo: zemljemerski pisci.

súlă -e f šilo

tire-point [tirpwɛ̃] masculin šilo

ukìvāč -áča m kratko močno šilo

ago m (pl. -ghi)

1. igla, šivanka:
infilare l'ago vdeti šivanko
ago da cucire šivanka
cercare un ago in un pagliaio pren. iskati šivanko v slami, lotiti se nemogočega početja

2.
ago da reti lesena igla za pletenje mrež
ago torto kvačka
ago da siringa med. injekcijska igla
ago della bussola magnetna igla
ago della bilancia jeziček na tehtnici
ago dello scambio železn. kretnica

3. bot. iglica (na iglavcih)

4. zool. želo

5.
pesce ago zool. morsko šilo (Syngnathus acus)

ìgla ž, tož. ȉglu, mn. ȉgle igálā
1. igla: šivaća, pletaća, magnetska, obućarska, sedlarska, tapetarska, kirurška, hirurška, injekcijska igla; igla za kosu, za kravatu, za ubrizgavanje, za kačkanje, za šivanje; sigurnosna igla varnostna zaponka; udjenuti konac u -u vdeti nit v iglo; sjediti, sedeti, stajati kao na -ama; otančati kao igla shujšati; praviti od -e vile močno pretiravati; u ovoj samoposluzi dobije se sve, od -e do lokomotive
2. igla iglica: borove -e
3. bodica: -e drača, agave, kaktusa
4. morska igla zool. morsko šilo, Belone actus
5. bot. krvomočnica, Geranium