Franja

prae-sideō -ēre -sēdī -sessum (prae in sedēre)

1. sedeti spredaj: in cuius (sc. Mutini) sinu nubentes praesident Lact.

2. metaf.
a) zakloniti (zaklanjati), (za)kriti, (za)varovati, braniti, (za)ščititi, (po)nuditi (da(ja)ti) komu zaklon (kritje, varovanje, obrambo, branik, zaščito); z dat.: O., Cu. idr., dii patrii, qui huic urbi atque huic imperio praesidetis Ci., alii, ut urbi praesiderent, relicti L.; z acc.: Galliae litus T., socios, agros suos S. fr.
b) predsedovati, voditi, urejati, ravnati, upravljati, ukazovati, zapovedovati, poveljevati, nadzorovati, načelovati, načeljevati; z dat.: Plin. iun., Suet. idr., rebus urbanis C., Mars praesidet armis O. usmerja potek vojn, ureja vojne (vojaške zadeve), castris Cu.; abs.: in agro Piceno S.; z acc.: exercitum T., Atellius Pannoniam praesidebat T. je upravljal Panonijo kot namestnik; occ. (v cesarski dobi) kot konzul predsedovati, načelovati senatu, voditi senat: Plin. iun., Suet.; subst. pt. pr. praesidēns -entis, m predsednik, predsedujoči, načelnik, predstojnik, prvomestnik: Tert., Cod. Th. idr., superbia praesidentium T.

prémunir [-münir] verbe transitif (za)ščititi, (za)varovati (contre proti)

preservar (ob)varovati, ščititi

preservar del frío varovati pred mrazom
preservarse varovati se, čuvati se
¡Presérvese de la humedad! Varovati pred vlago!

préserver [-zɛrve] verbe transitif (ob)varovati, ščititi (de pred), očuvati

se préserver des dangers, d'une maladie obvarovati se, ubraniti se nevarnosti, bolezni
mon manteau me préserve bien du froid moj plašč me dobro varuje pred mrazom
préserver les intérêts des enfants mineurs ščititi interese mladoletnih otrok
Dieu, le ciel m'en préserve! bog me varuj tega!

presidiare v. tr. (pres. presidio)

1. voj. vojaško zasesti, držati

2. pren. braniti, varovati, ščititi

prevenir* (glej venir) preprečiti, odvrniti; prehiteti; izogniti se; opozoriti, posvariti; pripraviti, opremiti; domnevati, predvideti; obvarovati, ščititi; predpisati, določiti; vplivati na; opaziti; nenadoma napasti

prevenir los deseos ustreči željam
prevenir (un peligro) preprečiti nevarnost
para prevenir equivocaciones da se izognemo nesporazumom
prevenirse pripraviti se, opremiti se; paziti se
prevenirse contra el (ali al) peligro zavarovati se zoper nevarnost
prevenirse de (ali con) provisiones založiti se z živežem
prevenirse de algn en la oración koga se spomniti v molitvi

pro-hibeō -ēre -uī -itum (pro in habēre) aliquem (aliquid) ab aliquā re, aliquem aliquā re, aliquid de aliquā re

1. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: vim hostium ab oppidis C., praedones procul ab insula Ci. ne pustiti (puščati) jih do otoka, ne dovoliti (dovoljevati) jim dostopa na otok, silva Suebos a Cheruscis prohibet C. loči, prohibere aliquem ab alicuius familiaritate Ci., prohibendo a delictis S., lasciviam a vobis prohibetote L. vzdržujte se prešernosti, di prohibeant a nobis impias mentes Cu., prohibere vim de classe Luc. ap. Non., prohibere naves portu C. braniti ladjam v pristanišče, preprečiti (preprečevati) ladjam dostop v pristanišče, hostes finibus C., hostes fonte C. prestreči sovražnikom pot do studenca, aliquem commeatu Ci. ep. presekati (onemogočiti) komu dovoz, prohibenda est ira in puniendo Ci. izogibati (vzdrževati) se jeze.

2. preprečiti (preprečevati), (za)prečiti, onemogočiti (onemogočati), ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, (za)braniti (zabranjevati), ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati): Caesarem C., aedificantes prohibere sunt conati N., loci natura aditum prohibet C., prohibere iniuriam S., motus conatusque alicuius Ci., Alpici transitu prohibere conantur N., exercitum itinere C., hostes rapinis pabulationibusque C., si ab iure gentium sese prohibuerit S. če mu prepreči, da bi se okoristil z mednarodnim pravom; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): ut eos id prohiberet L. da bi jim to preprečil (onemogočil); v pass.: verum lege id prohiberi (sc. plebem) contumeliosum plebi est L.; z dat.: adversariis aditum Auct. b. Afr., obsecro, parentes ne meos mihi prohibeas Pl. da mi ne pridržuješ mojih staršev; z gen.: captae prohibere Poenos aquilae Sil.; večidel z inf.: Pl., Ter., Acc. fr., Pac. fr., S., Hirt. idr., aliquem exire domo Ci., Teutonos intra fines suos ingredi C.; z ACI: Gell. idr., num igitur ignobilitas … sapientem beatum esse prohibebit? Ci., ut eos in senatu esse prohibeant C., monet, ut ignes in castris fieri prohibeat C., ut armari civitatem prohibeant L.; z gerundivom in inf.: se ad prohibenda circumdari opera Aequi parabant L. (nam. ad prohibendum, ne opera circumdarentur), nec prohibendos ex privato redimi L.; s finalnim stavkom: potuisti prohibere, ne fieret Ci., ne lustrum perficerent, mors prohibuit P. Furi L.; s quominus in cj.: se quaestorem vi prohibitum esse, quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., prohibere, quominus in unum coirent L.; s predhodno nikalnico (s quin in cj.): neu quisquam posthac prohibeto adulescentem filium, quin amet et scortum ducat Pl., nec, quin erumperet, prohiberi poterat L.; šele v pozni lat. brez nikalnice: quin erumperet, morte prohibitus T.; occ. (z besedami) preprečiti (preprečevati), (za)braniti (zabranjevati), ne dopustiti (dopuščati), prepoved(ov)ati: Mart. idr., nemo hic prohibet nec vetat Pl., prohibente deo Tib. zoper božjo prepoved, ob prepovedi boga, lex recta imperans prohibensque contraria Ci.; z inf.: tres (sc. cyathos) tangere prohibet H., lex, quae prohibet adulteram sine adultero occidere Q.; vulg.: idcirco prohibuit ei deus de arbore vitae contingere Aug.; v pass. z NCI: affectus movere prohibebatur orator Q. govorniku se je prepovedovalo, govorniku je bilo prepoved(ov)ano; od tod subst. prohibita -ōrum, n prepovedane stvari (reči): prohibitis abstinere Sen. ph.

3. (o)braniti, (o)čuvati, (za)ščititi, ohraniti (ohranjati), rešiti (reševati) koga pred kom, čim, (ob)varovati koga česa, koga pred kom, čim: virginem ab impetu armatorum Ci., rem publicam a periculo Ci., Trinovantibus ab omni iniuriā prohibitis C., tenuiores iniuriā Ci., Campaniam populationibus L., magnum civium numerum calamitate Ci., uxor prohibita servitio L.; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): id te Iuppiter prohibessit (gl. opombo spodaj) Pl., neque me Iuppiter neque dii omnes id prohibebunt, si volent, quin sic faciam, uti constitui Pl.

Opomba: Star. cj. pf. prohibessis (prohibesseis): Enn. fr., Ca., prohibessit: Pl., prohibessint Lex ap. Ci.; sinkop. obl. probet = prohibet, probeat = prohibeat: Lucr.

prō-pūgnō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. na boj naprej se podvizati, na boj naprej se pomakniti (pomikati), napadaje (v napadu) prodreti (prodirati), napadaje (v napadu) bojevati se, iti v boj: cum spe defensionis studium propugnandi (napada(nja)) accessit C., ipsi ex silvis raro propugnabant C.

2. v bran se postaviti (postavljati), braniti se, bojevati se za kaj: uno tempore propugnare et munire C., clientes propugnant T.; od kod?: hinc (sc. ex turri) propugnabant C., propugnare e loco (s stojišča), e muris Cu., pro (pred) vallo L.; s čim?: telum, quo propugnare pariter et incessere possit (pren.) T. (Dial.); za koga?: pro gallinis Varr., pro suo partu Ci. za svoje mladiče; pesn. z dat.: Ap., Amm. idr., alter propugnat nugis (za malenkosti) armatus H.; subst. pt. pr. prōpūgnantes -ium, m branitelji, branilci: C., Cu. idr.

3. metaf. bojevati se za kaj = braniti, ščititi, varovati kaj: virtus propugnat pro aequitate Ci., ut non oppugnare commoda patriae, sed pro his propugnare possit Ci. —

II. trans. (upirajoč se) braniti kaj: tribunus operā alitis propugnatus Quadr. fr. ap. Gell., casiam unguibus Plin., munimenta T.; metaf.: absentiam alicuius Lact. koga v času njegove odsotnosti, dum, quae libidine deliquerant, ambitu propugnant T. zaslanjajo.

protect [prətékt] prehodni glagol
varovati, ščititi, braniti (from, against pred)
ekonomija zaščititi domači trg s carino
ekonomija akceptirati menico, plačati menico na pokaz
tehnično zavarovati, oskrbeti z varnostno napravo; kriti šahovsko figuro

politika protected state protektorat
protected by letters patent patentnopraven, zaščiten s patentom

proteger [g/j] ščititi, varovati; protežirati

proteger contra el peligro varovati pred nevarnostjo

protéger [prɔteže] verbe transitif (za)ščititi; varovati; podpirati, pospeševati; protežirati; pomagati (quelqu'un komu); technique zavarovati

protéger les arts pospeševati umetnost
le directeur protège son neveu direktor protežira svojega nečaka
un imperméable protège mieux de la pluie qu'un parapluie dežni plašč zaščiti boljše proti dežju kot dežnik
protéger ses yeux au moyen de lunettes de soleil zavarovati oči s sončnimi očali
se protéger zaščititi se

protejá -éz vt.

1. (za)ščititi, (za)varovati

2. obvarovati

3. podpirati

respect² [rispékt] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, upoštevati; imeti obzir (do), ne kršiti, ščititi (pravice); tikati se (česa), zadevati (kaj), imeti zvezo z

as respects kar se tiče
to respect one's elders spoštovati svoje starše
to respect neutrality spoštovati nevtralnost
to respect oneself nase gledati (nase nekaj dati)

riparare¹

A) v. tr. (pres. riparo)

1. ščititi, varovati:
riparare le spalle a qcn. pren. komu ščititi hrbet

2. popraviti, popravljati (napako, škodo):
riparare un'ingiustizia popraviti krivico
riparare una materia, riparare šol. delati popravni izpit v nekem predmetu; pog. popravljati

3. (aggiustare) popraviti, popravljati:
riparare le scarpe popraviti, pokrpati čevlje

B) v. intr. poskrbeti, odpomoči:
riparare a tutto poskrbeti za vse

saepiō (ne sēpio) -īre, saepsī, saeptum (prim. saepe, saeps)

1. ograditi (ograjevati, ograjati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati): PL., COL., LUCR. idr., vallum arboribus L., de manubiis comitium CI., omnes fori aditus CI., sepulcrum saeptum undique et vestitum vepribus CI.; pren.: locum cogitatione CI., inventă memoriā CI.

2. metaf.
a) obda(ja)ti, ode(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), obkoliti (obkoljevati), zapreti (zapirati): VAL. FL., SUET. idr., squalidā stolā ENN. AP. NON., oppidum castris CI., nubes moenibus CI., urbem muris N., domum custodiis N., ea munimentis L., feram coronā venantum V., Venus obscuro gradientīs aëre saepsit V., saepsit se tectis V. se je zaprl v palačo, multiplicibus se muris turribusque saepire SEN. PH. zagraditi se, locus montibus aut Mosellā amne saeptus T.; pren.: bene dicere non habet definitam aliquam regionem, cuius terminis saepta teneatur CI., cuius divinis oculis (dat.) nihil saeptum est LACT. ni nič zaprto (skrito).
b) zasesti (zasedati), (za)varovati, (za)ščititi, zapreti (zapirati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati), zaprečiti (zaprečevati): vias L., urbem praesidio L., mare praesidiis classium VELL., fauces regionis valido munimento CU., natura oculos membranis vestivit et saepsit CI., perpetua lorica obducta transitum saepserat CU. je bil ubranil, quoniam unum omnibus finem natura vel ferro saeptis statuit S. FR.; pren.: lacrimae linguam AFR. AP. NON., cum saeptus sit legibus et iudiciorum metu CI., philosophiae praesidiis saeptus CI. EP., omnia pudore saepta animadverterat L., saeptus caritate PLIN. IUN., saeptā pudicitiā agunt T. v dobro zavarovani čistosti, quibusdam quasi excubiis in ore positis saepiatur GELL. – Od tod subst. pt. pf. saeptum (sēptum) -ī, n (klas. le v pl.)

1. ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot: saepta saxea VARR., villae VARR., quibus enim saeptis tam immanīs beluas continebimus? CI.; pesn.: intra saepta domorum V. v notranjosti hiše, saepta domorum LUCR. zidovje hiš, hiše.

2. occ.
a) ograja α) obor, hlev: quamvis multa meis exiret victima saeptis V., saepta repetit pecus COL. β) ribnik, ribnjak: intra saepta pelagii greges COL. γ) zverinjak, lovišče: saepta venationis VARR.
b) pl. saepta ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot za komicije; v starejšem obdobju je stala na Forumu in je bila narejena iz desk, od Cezarja naprej pa je bila marmornata (saepta marmorea) in na Marsovem polju: LUCAN., SEN. PH., MART. idr., quo populum ius est includere saeptis O., tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum et fustibus CI., cum ille in saepta ruisset CI. EP.
c) branilno omrežje, zaščitna mreža na zapornicah: ULP. (DIG.).
d) (kot medic. t. t.) transversum saeptum ali samo saeptum prepona v živalskem telesu: CELS.

safeguard [séifga:d]

1. samostalnik
zaščitno spremstvo, spremna straža; prepustnica, potni list; jamstvo, zaščita, okrilje
množina naprava pred lokomotivo za čiščenje tira (tračnic)
zoologija vrsta kuščarjev

2. prehodni glagol
varovati, ščititi; da(ja)ti jamstvo, jamčiti, zavarovati; odmeriti zaščitne carine (na uvoženo blago)

safeguard duty zaščitna carina

salvaguardar (ob)varovati, ščititi

salvaguardar los intereses ščititi interese

sauvegarder [sovgarde] verbe transitif ščititi, varovati, braniti; figuré vzeti koga v svoje okrilje, varstvo, zaščito

sauvegarder ses libertés politiques, ses intérêts ščititi, ohraniti svoje politične svoboščine, svoje interese

schirmen ščititi, zaščititi (vor pred), zaklanjati

schützen ščititi, varovati (vor/gegen pred), zaščititi, zavarovati; obvarovati; sich schützen vor varovati se (česa)