Franja

vigil, vigilis (prim. vegeō)

1. subst. m čuvaj, stražar, stražnik, čuvar: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., vigiles eius loci L., vigiles … novo more scutum in vigiliam ferre vetuit: non enim in pugnam vigilem ire, ut armis utatur, sed ad vigilandum, ut, cum senserit hostium adventum, recipiat se excitetque ad arma alios L., vigiles (v vojski) flagitium suum excusabant T., vigiles mundi (= sonce in mesec) Lucr., vigiles nocturni Plin. (o petelinih); toda vigiles nocturni Pl. nočni čuvaji; occ. pl. vigiles nočni in požarni čuvaji (pazniki, redarji), ki so bili od Avgusta naprej razdeljeni na sedem oddelkov (cohortes) pod vodstvom posebnih predstojnikov (praefecti): adversus incendia excubias nocturnas vigilesque commentus est (sc. Augustus) Suet., vigilum cohortes, praefectus vigilum T., praefecti vigilum, praefectus vigilibus Dig.

2. pesn. adj. buden, bedèč, bdèč, bedljiv, čuječ, čujoč, pazljiv, zbujen: ales O. petelin, canes H., Aurora, custodia O., lucernae H. nočne, ignis V., O. vedno goreč, večen, oculi O. vedno bedeče, auris Stat. pazljivo poslušajoče, questus Stat. ponoči zagnan vek, noctem in castris tutam et vigilem capessere T. noč varno prebedeti v taboru, prius orto sole posco H. zbujen pred sončnim vzhodom, vigil cura, vigiles curae O. vedno budna (budne), nikdar ne mirujoča (mirujoče), animus vigil Stat.

Opomba: Abl. sg. subst. -e, adj. -ī; gen. pl. -um.

warden¹ [wɔ:dn] samostalnik
poetično čuvar; (lovski) čuvaj; čuvaj (of a park parka)
nadzornik
ameriško ječar; direktor (of a prison jetnišnice)
predsednik; guverner (of a town mesta)
rektor nekaterih kolidžev v Oxfordu
ameriško vratar
zastarelo kustos, cerkovnik; skrbnik, varuh

air-raid warden nadzornik uličnega bloka (pri letalskih napadih)

watcher [wɔ́čə] samostalnik
opazovalec, -lka; čuvar, stražar; bolničar, bolniški strežnik
zastarelo špijon

хранитель m varuh, čuvar; kustos, konservator;
ангел-хранитель angel varuh

aeditumus (aeditimus) -ī, m (iz aedēs in obrazila, ki označuje pripadnost čemu; prim.: finitimus [-turnus], maritimus [-tumus]) svetiščni čuvar, nadzornik, paznik: Varr., Ci. idr.; pren. sploh čuvaj: comprehendi ab aeditumis fori tamquam fures Aug.

bívolar -ja bivolar, čuvar bivola

cêrber -ja i -a i cêrberus m (lat. cerberus, gr. ) cerber, strog čuvar

chancelier [šɑ̃səlje] masculin (konzularni) čuvar pečata

chancelier fédéral ministrski predsednik, kancler (v ZNR)
Chancelier de l'Echiquier angleški finančni minister

gaucho [gošo] masculin čuvar čred (v južni Ameriki), pastir, gavčo

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

ground-man [gráundmæn] samostalnik
šport paznik, čuvar igrišča

hierophylax -acis, m (gr. ἱεροφύλαξ) svetiščni čuvar: Dig. (s heterocl. dat. sg. hierophylaco).

krétnik m čuvar skretnice

logár -ja m lugar, čuvar šume

Ordnungshüter, der, varuh reda; redar; figurativ čuvar reda

parqueur [parkœr] masculin oskrbnik gojišča ostrig; čuvar živine, drobnice v staji, v tamarju

pečátar -ja m
1. pečatorezac
2. čuvar pečata: kraljevi pečatar

pečátnikar -ja m
1. pečatorezac
2. čuvar pečata

polják m poljar, poljak, čuvar polja

santero moški spol čuvar svetišča; cerkovnik; domače pobožnjakar, svetohlinec