Franja

cŕniti cr̂nīm
I.
1. črniti: crniti cipele
2. žalostiti: to me crni
3. grdo govoriti o kom, zmerjati koga: psuje i crni ga gore nego Turčina
4. crniti obraz, lice sramotiti koga; niti crni niti bijeli, ne reče ne črne ne bele
II. crniti se
1. grdo govoriti o sebi: što se crniš i sam sebe ružiš
2. črniti se

čŕhniti (-em) perf.

1. (spregovoriti, reči) dire:
ne črhniti niti besedice, niti bele niti črne non fiatare, non aprir bocca

2. (povedati, omeniti) far motto, accennare:
glej, da ne boš kaj črhnil! acqua in bocca!

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

črna kronika stalna zveza
1. (medijska rubrika) ▸ fekete krónika
Analize poročanja medijev pokažejo, da prevladujejo novinarski članki v kontekstu kriminala in na straneh črne kronike. ▸ A médiamegjelenések elemzése alapján a bűncselekményekkel kapcsolatos és a fekete krónikában megjelenő újságcikkek dominálnak.

2. neformalno (negativni dogodki) ▸ fekete krónika
Žal trenutno ljudi najbolj zanimajo črna kronika, nasilje, škandali in podobno. ▸ Az embereket manapság sajnos leginkább a fekete krónika hírei, az erőszak, a botrányok és az ehhez hasonlók érdeklik.

črni ogljik stalna zveza
kemija (ogljik v atmosferi) ▸ fekete korom
Črni ogljik je namreč drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb. ▸ A fekete korom ugyanis a klímaváltozás okai között a második legfontosabb tényező.
Sopomenke: črne saje, saje

deuil [dœj] masculin žalost, žalovanje, doba žalovanja; žalna obleka, črnina; žalni sprevod, pogreb

grand, demi-deuil globoko žalovanje, polžalovanje
deuil national narodno žalovanje
jour masculin de deuil dan žalovanja
vêtement masculin de deuil žalna obleka
ce tailleur fait le deuil en 24 heures ta krojač izdela žalno obleko v 24 urah
avoir les ongles en deuil (familier) imeti črne nohte
être en deuil, porter le deuil de quelqu'un žalovati za kom
faire son deuil de quelque chose (figuré) narediti križ čez kaj, pod nosom se obrisati za kaj
tu peux en faire ton deuil pod nosom se lahko obrišeš za to
mener, conduire le deuil de quelqu'un iti na čelu žalnega sprevoda
se mettre en deuil obleči se v žalno obleko
(figuré) il porte le deuil de ses illusions žaluje za svojimi iluzijami
quitter le deuil odložiti žalno obleko
il a eu un deuil imel je smrten primer v družini

dionȳsias -adis, f (gr. διονυσιάς) dioniziada, dragulj črne barve, ki bi naj preprečeval pijanost: Plin.

đâk đáka m, mn. đáci (gr. diakos) dijak: đak srednje škole; crni đak dijak črne šole; Miloje Đak

garáviti gàrāvīm, gȁraviti -īm
I.
1. črniti, črno barvati: garaviti obrve
2. slepiti: što da garavimo jedan drugog
II. garaviti se: usnice su mu se tek počele garaviti začele so mu poganjati črne brke

glȅdati -ām
I.
1. gledati: gledati u što kao tele u šarena vrata gledati kot tele v nova vrata; gledati za kim; gledati ispod oka, poprijeko, popreko, kroz prste, s visoka, smrti u oči
2. gledati za, ogledovati, izbirati: gledati djevojku
3. prerokovati: gledati komu u karte; gledati u kavenu šalicu
4. zgledovati se na kom: gledati na koga
5. poskušati: on gleda da mu podvali
6. skrbeti za: gledati samo svoj posao, svoj interes
7. ozirati se: ja ne gledam na ostale greške
8. gledati, biti obrnjen: prozor gleda prema jugu, na ulicu
9. oskrbovati, streči: gledati bolesnika
10. gledati što drugim očima gledati na kaj z drugačnimi očmi; gledati kome na prste; gledati na nešto kao malo vode na dlanu skrbno paziti na kaj: gledati na nešto kroz crne naočari gledati na kaj skozi črne naočnike; poklonjenome konju se ne gledaju zubi
II. gledati se
1. gledati se: gledaju se kao kurjaci
2. zucka se po gradu da se ono dvoje rado gledaju da se rada vidita, da se imata rada
3. ujemati se, trpeti se: njih dvoje ne mogaše da se gledaju

gris, e [gri, z] adjectif siv; (vreme, misli) mrk, mračen, pust; opit, vinjen, pijan; masculin sivina, siva barva

gris à cheveux sivolas
gris cendre pepelnato siv
gris clair, foncé svetlo, temno siv
gris (de) perle biserno siv
gris de fer, bleuté jekleno siv
gris pigeon, souris golobje, mišje siv
barbe féminin, tête féminin grise sivobradec, sivoglavec
substance féminin grise (anatomie) siva možganska skorja
vie féminin grise pusto, enolično življenje
il fait gris mračno, pusto vreme je
faire grise mine à quelqu'un komu mrk obraz kazati, hladno ga sprejeti
en faire voir de grises à quelqu'un zagosti jo komu, komu opravka dajati
la nuit tous les chats sont gris (proverbe) ponoči so vse krave črne

grózdje grapes pl

suho grózdje dried grapes, (rumene rozine) sultanas, (črne) raisins, (majhne) currants
kislo grózdje (tudi figurativno) sour grapes
obiranje, trgatev grózdja vintage, grape harvesting, grape gathering
obirač, trgač grózdja vintager, grape harvester, grape gatherer
stiskalnica za grózdje winepress
stiskati grózdje to press grapes
tlačiti, gaziti grózdje to tread grapes

hlače samostalnik
(oblačilo) ▸ nadrágPovezane iztočnice: dolge hlače, harem hlače, hlače na korenček, hlače na zvonec, hlače z visokim pasom, jahalne hlače, kolesarske hlače, kratke hlače, pohodniške hlače, smučarske hlače, tričetrt hlače, tričetrtinske hlače, vojaške hlače, pohodne hlače

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

jágoda (-e) f

1. bot. fragola (Fragaria vesca):
nabirati jagode cogliere le fragole
kot jagode rdeče ustnice labbra rosse come fragole
gozdna jagoda fragola di bosco
vrtna jagoda fragola di serra

2. bacca:
češminove, šipkove jagode bacche di berberide, di rosa canina
bezgove jagode bacche di sambuco, sambuchelle
brinove jagode bacche di ginepro, coccole
grozdne, vinske jagode acini, chicchi d'uva
črne jagode mirtilli

3. (jagodi podoben okrogel predmet) grano (del rosario)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
božične jagode dulcamara (Solanum capsicastrum)
elektr. izolirna jagoda isolatore passante
bot. volčja jagoda erba paris, uva di volpe (Paris quadrifolia)

jais [žɛ] masculin, minéralogie, mines gagat

des yeux de jais črne oči
noir masculin de jais bleščeča črna barva

Katze, die, (-, -n) mačka; Technik maček; figurativ maček, die Katze im Sack maček v žaklju; die Katze aus dem Sack lassen spustiti mačka iz žaklja; wie die Katze um den heißen Brei kot maček okoli vrele kaše; zäh wie eine Katze trdoživ kot vrag; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser osmojena mačka se ognja boji; wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse kadar mačke ni doma, miši plešejo; das hat die Katze gefressen ironisch to je muca popapala

knjȉga ž
1. knjiga: čitati -u; gutati -e; izučiti -u doštudirati, končati šolanje; knjiga pjesama knjiga pesmi, pesmarica; knjiga proze; crna knjiga črne bukve; džepna, trgovačka, glavna knjiga
2. zvezek, del: druga knjiga Broz-Ivekovićeva Rječnika
3. knjige, bukve: knjiga rodenih, vjenčanih
4. pismo (v ljudski poeziji): piše knjigu Vukašine kralju
5. papir
6. spis, pisanje