Menschenwürde, die, človeško dostojanstvo
merde [mɛrd] féminin človeško blato, drek, govno; figuré ničvredna stvar; figuré zapleten položaj, zagata
merde! drek! vraga (prezir, jeza, zaničevanje, nestrpnost)
merde alors! presnéto! hudiča! (občudovanje, začudenje)
faire sa merde (populaire) delati se važnega
nudité [nüdite] féminin nagota, golota; golo človeško telo
nudité du désert puščavska golota
dans toute sa (leur) nudité v vsej svoji goloti
obeščòvječiti -īm (ijek.), obeščòvečiti -īm (ek.) odvzeti človeško podobo: stalni strah je gotovo obeščovječio Nikolićeve junake
ochlophobia [ɔkləfóubiə] samostalnik
medicina strah pred človeško množico
očàjānīk m
1. dial. obupanec
2. človeško truplo, ki ne more strohneti
opitòmiti opìtomīm
1. udomačiti, ukrotiti, dati čemu domačo, človeško podobo: bljedilo je umekšalo njegove oštre crte i opitomilo lik; tu se ljudi obriju i opitome
2. oplemenititi
organismo m
1. biol. organizem; ekst. človeški organizem, človeško telo
2. pren. organ, organizacija
puches moški spol/ženski spol množina kaša (iz moke, krompirja); ljudsko človeško blato
saeculum (sēculum) in sinkop. stlat., pesn. in poznolat. saeclum (sēclum) -ī, n (iz indoev. *səitlom iz indoev. kor. *sē(i)- sejati; prim. lat. serere sejati, sl. sejati, got. manaseþs „setev človeštva“, človeštvo)
1. rod, zarod: muliebre saeclum LUCR., cupide generatim saecla propagant LUCR.; o živalih: saecla animantum, ferarum, pavonum, cornicum LUCR.; o sencah v podzemlju: totisque exspectent saecula ripis STAT.
2. = gr. γενεά povprečna doba enega človeškega rodu (pri starodavnikih = 33,3 leta), človeško obdobje, človeška doba, človeški vek, era, rod, generacija: multa saecula hominum CI., cum ex hac parte saecula plura numerentur quam ex illa anni L., magnus saeclorum ordo V., cornix novem saecula passa (doživevša, preživevša) O., aetates non annis, sed saeculis scimus esse disiunctas HIER.
3. meton. obdobje, doba, čas = v določeni dobi živeči človeški rod: huius saeculi licentia CI., nostri infamia saecli O., fecunda culpae saecula H., saeculum aureum SEN. RH., SEN. PH., LAMP., LACT., Augustus aurea condet saecula Latio V., aurea sunt vere nunc saecula O., saeculum aëneum SERV., saeculum ferreum L., saecula ferrea TIB.; poseb. (ret.) obdobje, doba = vladarsko obdobje, vladarstvo, obdobje (doba, čas) vladavine kakega cesarja: saeculum felicissimum SEN. PH., tristissimum saeculum PLIN. IUN., beatissimi saeculi ortu Nerva res dissociabiles miscuit T.; occ.
a) doba glede na šege in mišljenje v njej živečih ljudi, čàs, čási, duh časa, dnevna moda, navada, običaj: aspera saecula mitescent V., impia aeternam timuerunt saecula noctem V., nec corrumpere aut corrumpi saeculum vocatur T.
b) zemeljsko (tuzemsko) življenje, časnost, začasnost, minljivost, posvetno življenje, posvetnost: PRUD., COD. I.; o nraveh in načinu življenja nevernih: videmus etiam saeculi (po nekaterih izdajah saecularia) exempla TERT.
4. najdaljša doba življenja, stoletje, vek: saeclum spatium annorum centum vocarunt VARR., duobus prope saeculis ante CI., multis post saeculis CI., saeculo festas referente luces H.; sinekdoha stoletje, vek = dolga (nedoločena) doba, dolga vrsta let: aliquot saeculis post CI., multa, plurima, sescenta saecula CI., in tot saeculis L., sint Albani per saecula reges V., egregia per saecula gens V., tarda gelu saeclisque effeta senectus V., per saecula nulla tacetur O., longo putidam saeculo H., saeculi res in unum diem cumulavit CU., vir saeculorum memoriā dignus Q., facto in saecula ituro SIL. ki bo prišlo do poznih (prihodnjih) stoletij = ki ga bodo slavili še v poznih (prihodnjih) stoletjih, ibit in saecula fuisse principem PLIN. IUN. ohranilo se bo do poznih vekov, ohranilo se bo še stoletja, in famam et saecula mitti LUCAN.; meton. stoletje, vek = ljudje ali človeštvo kakega stoletja (obdobja, dobe, veka): apud saeculum prius TER., saeculorum reliquorum iudicium CI., dicent haec plenius futura saecula Q., animus de saeculo querens SEN. PH.
self-sown [selfsóun] pridevnik
divje zrasel, ne seján s človeško roko
shit1 [šit] samostalnik
vulgarno drek, govno, človeško blato
sperm1 [spə:m] samostalnik
sperma, človeško (moško) ali živalsko seme
figurativno kal, klica, izvor
stȅlja ž
1. stelja: stelja za blago, za stoku
2. slama kot človeško ležišče: kanula joj suza na smrtnu -u, bijedni log
3. maščobne blazinice okrog oči
4. droži: vinska stelja
wight1 [wáit] samostalnik
zastarelo človeško bitje, kreatura, stvor
luckless wight ubožec, uboga para
wretched wight bednež; revež
zulla ženski spol ljudsko človeško blato
Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,
1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.
2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.
anthrōpomorphītāe -ārum, m (gr. ἀνϑρωπομορφήται) antropomorfiti, razkolniki, ki so pripisovali bogu človeško podobo: Eccl.
armus -ī, m (prim. arma)
1. lopatica, pleče, plečnica = gornji del prednjega bedra pri živalih: armi equi H., Plin., leporis H., ex umeris (Hippomenis) armi fiunt O. levji plečnici, armi leonis, pantherae, elephantis, talpae Plin.; sinekdoha: equi foderet calcaribus armos V. strani, lakotnici, tako tudi: mantica cui (mulo) lumbos ulceret atque eques armos H.
2. le pesn. človeško pleče, rama, nadlaket: forti pectore et armis V., latos huic hasta per armos acta tremit V., ex humeris medios coma dependebat in armos O., quam (manum)... demittit (odloči) ab armo Lucan.