Franja

post³ [póust] samostalnik
vojska stražarsko mesto, vojaška postojanka, vojaška posadka na postojanki, garnizija
ameriško, vojska kantina, trgovska postaja; vojna pošta (Post Exchange, PX)
britanska angleščina, vojska trobljenje (first post budnica, last post znak za spanje, the last post zadnji pozdrav s trobento)
položaj, služba; službeno mesto, postaja (npr. first-aid post nezgodna postaja)
ekonomija prostor za borznega senzala na borzi
navtika čin, položaj kapitana

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

rang -uri n

1. vrsta, red

2. položaj

3. mil. čin

Rang, der, (-es, Ränge) rang (tudi Mathematik); Sport mesto; Mathematik red; Heerwesen, Militär čin; im Theater: balkon; Sport im Stadion: tribuna; ersten Ranges prvorazreden; von Rang ugleden; Rang und Namen haben biti ugleden; jemandem den Rang streitig machen tekmovati s kom, biti tekmec; jemandem den Rang ablaufen prekositi (koga)

Rangstufe, die, rang; Heerwesen, Militär čin

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu

rating¹ [réitiŋ] samostalnik
ocenitev; ocenitev kreditne sposobnosti; odmera davka, obdavčitev; ocenjen dohodek; iznos, skupen davek; tarifa
tehnično storitev, učinek (stroja itd.)
navtika (o ladji) razred, kategorija; (o osebah) stopnja, rang (službe), čin
britanska angleščina mornar brez čina v vojni mornarici

ratings množina (o ladijskem moštvu) pomorski podčastniki in mornarji

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

sȃn m (t. san) čin, čast, dostojanstvo

state¹ [stéit] samostalnik
stanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status
pogovorno razburjenje (over zaradi)
sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin
množina državni stanovi

in state svečano, v svečani uniformi; z velikim pompom
in liquid state v tekočem stanju
in a style befitting one's state svojemu stanu primerno
state of decay razpadanje
state of emergency vojska, politika izjemno stanje
state of facts pravno dejansko stanje
state of health zdravstveno stanje
one's state of life družbeni položaj (nekoga)
state of the Union message ameriško (letno) obračunsko poročilo narodu
state of war vojno stanje
maternity state nosečnost
married state zakonski stan
robes of state svečano oblačilo
single state samski stan
to be in quite a state over s.th. biti zelo razburjen nad čem
to lie in state ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)
to live in (great) state živeti v (velikem) razkošju
the States General zgodovina skupščina treh stanov (v Franciji)

status [stéitəs] samostalnik
pravno status, (pravni) položaj; stanje; družbeni položaj, odnos do drugih; stalež; razmere, položaj
vojska čin
ekonomija premoženjsko stanje

status quo sedanje stanje
status quo ante prejšnje stanje
civil (personal) status osebni (družinski) podatki
national status državljanstvo
equality of status (politična) enakopravnost
financial status finančno stanje (položaj)

step¹ [step] samostalnik
korak, dolžina koraka; način korakanja ali hoje; plesni korak; stopinja (noge); stopnica, prečka pri lestvi
množina lestev
množina koraki, tek, pot
figurativno korak, ukrep, mera
navtika luknja, v katero se postavi jambor
figurativno stopnja; čin (zlasti vojaški), napredovanje, povišanje
glasba interval
mehanika spodnje ležišče osi

step by step korak za korakom, postopoma
a false step napačen korak, spodrsljaj, figurativno napaka, napačna poteza
in step (with) v korak (z)
in his steps po njegovih stopinjah, figurativno po njegovem primeru (vzgledu, vzoru)
a rash step prenagljen, nepremišljen korak (dejanje)
door-step prag
waltz step valčkov korak
to break step priti iz koraka
it is only a step to my house ni daleč do moje hiše
to be out of step ne držati koraka
to cut steps in the ice sekati stopinje v ledu
they found his (foot) steps in the sand našli (odkrili) so njegove stopinje v pesku
when did he get his step? kdaj je napredoval (v službi)?
to keep step, to be in step with držati korak s
mind the step! pazi(te), stopnica!
mind (watch) your step! figurativno pazi, kaj delaš!
he has been moved up a step napredoval je za eno stopnjo
to retrace one's steps vrniti se po isti poti
to take (to make) steps against storiti (potrebne) korake (ukrepe) proti
to turn one's steps to ubrati, usmeriti korake proti, k
he walks (he follows) in my steps on gre po mojih stopinjah

верстать

1. (tip.) lomiti na strani; izenačevati, izravnavati;

2. (hist.) podarjati zemljo, čin; (hist.) novačiti

звання́ -я́ с., naslòv -ôva m., čín |v vojski| -a m.

almirantazgo moški spol admiralski čin; admiraliteta

bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine

cadetship [kədétšip] samostalnik
čin kadeta; kadetstvo

captaincy [kǽptinsi] samostalnik
poveljstvo; vodstvo; kapitanski čin

cincin inter. čin čin, na zdravje!

colonelcy [kə́:nlsi] samostalnik
služba ali čin polkovnika