Franja

tranchete moški spol čevljarski krivec

trincetto m obrt čevljarski krivec

trinchete moški spol čevljarski krivec

vòštilo s
1. čevljarski vosek
2. leščilo, loščilo: voštilo za cipele

alumnus 3

A. pass.

I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

II. kot subst. masc. alumnus -ī

1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

2. occ.
a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

B. act.

I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.

chaussure [šosür] féminin obutev; čevljarstvo

chaussure de cuir, de caoutchouc usnjena, gumasta obutev
chaussures usées, éculées ponošeni, pošvedrani čevlji
chaussure cloutée, à crampons gojzarji
chaussure de football, de ski, de gymnastigue, de basket, de sport čevlji za nogomet, smučanje, za telovadbo, za košarko, za šport
avoir un pied dans deux chaussures (figuré) imeti dve železi v ognju
cirer, décrotter, ressemeler les chaussures naloščiti, oščetkati, podplatiti čevlje
mettre, ôter (ali enlever) ses chaussures obuti, sezuti si čevlje
trouver (une) chaussure à son pied (figuré) najti pravo (kar ustreza, zlasti ženo, moža)
travailler dans la chaussure delati v čevljarski industriji
cordonnier, tiens-t'en à la chaussure! le čevlje sodi naj kopitar!

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

cordonnier [-dɔnje] masculin čevljar

maître masculin cordonnier čevljarski mojster
les cordonniers sont toujours les plus mal chaussés kovačeva kobila je vedno bosa

crepidārius 3 (crepida) sandalen, opančen: culter Gell. ali cultellus Sempronius Asellio ap. Gel. čevljarski krivec, krajač, sutor Sempronius Asellio ap. Gell. sandalar, opankar.

dīscō -ere, didicī (—) (iz reduplicirane obl. *didescō, indoev. kor. dek „sprejemati in dajati“, „dajati“, „dober zdeti se“; prim. lat. decēre, docēre, dexter, gr. διδάσκω, δέχομαι, δεξιός)

1. česa učiti se, naučiti se, navaditi (navajati) se, v logičnem pf. didicisse ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti; abs.: docta didici Pl. = učili so me in naučili, pueri studiose discunt Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., quos discentes vita defecit Ci., voluntas discendi Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., cupiditas discendi L., Sen. ph., homines dum docent discunt Sen. ph., pueri ad praescriptum discunt Q. se uče pisati, ad discendum promptus (puer) Q., discere apud grammaticos Q., puer discens Petr. brivski vajenec, čevljarski: Ulp. (dig.); subst. pt. pr. masc. discentes učenci, vajenci: L., Sen. ph., Suet.; z obj.: d. literas Pl. črke brati, litteras Graecas Athenis Ci., artes, ius civile Ci., multa oportet discat atque dediscat Ci., in minoribus navigiis se rudem esse, quinqueremes autem maiores gubernare didicisse Ci., d. elementa prima H., vitas et crimina silentum V. preiskovati, izsledovati, artem, palaestram Q.; v pass.: quod disci potuit Ci., ius discitur Q. Od kod? unde ius civile discatur Ci., inde vocabula prima d. Lucr., ab Hercule sacra didicisse Ci., quae Demosthenes a Platone didicerat Ci., se ita a patribus didicisse, ut … C., ex hoc (sc. ex audiendo) enim facillime disci arbitrabatur N., disce, puer, virtutem ex me V., didicit a Ctesidemo Plin. bil je Ktesidemov učenec. — Z inf. kot dopolnilom: vera loqui didici Pl. učil sem se, vajen sem, hi pueri non solum amare et amari didicerunt Ci., in conviviis saltare didicerunt Ci., ibi Latine — nam apud Numantiam loqui didicerat — exclamat … S., cum Romanis bellare bonis malisque meis (ob svojih dobrih in slabih izkušnjah) didici L., bene ferre magnam disce fortunam H.; pren.: nec varios discet lana mentiri colores V.; z ACI: populus didicit nihil foedius esse servitute Ci., didicerunt se totos esse perituros Ci., hi si didicerint non eadem omnibus esse honesta atque turpia N., bene qui didicere (so zaznali) deos securum agere aevom Lucr., deos didici securum agere aevum H., disce tamen, veniens aetas, ubi Livia nunc est porticus, immensae tecta fuisse domus O., usu didicisse pretiosam supellectilem … nihil aliud fuisse quam onera Cu., a Platone didicerat deos nihil esse Lact.; z odvisnim vprašanjem: prius disce, quid sit vivere Ter., plures discent, quemadmodum haec fiant Ci., didicit populus, quantum cuique crederet N., quae virtus et quanta, boni, sit vivere parvo, discite H., discite, femineis quid tela virilia praestent O., se experiendo didicisse, quam arduum, quam subiectum fortunae regendi cuncta onus T.; z dvojnim skladom: quem (prolept. = a quo) Vindelici didicere, quid Marte posses H.; z relativnim stavkom: disce, quae censet amicus H. poslušaj nasvet dobrega prijatelja; elipt.: discebant enim fidibus antiqui (sc. canere na strune brenkati) Ci.; z abl. instrumenti: d. armis Sen. rh.; z adv.: d. Latine Q.

2. spozna(va)ti, prepozna(va)ti: d. venientum vultūs V., crimine ab uno disce omnes V., haec ut certis possemus discere signis V., d. nectaris sucos H., me peritus discet Hiber Rhodanique potor H.; occ. (jur.) causam discere Ci., Q. zadevo spozna(va)ti, z zadevo seznaniti (seznanjati) se, o zadevi poučiti se: causam d. ab (ex) aliquo Ci., Q. po kom spozna(va)ti.

3. (i)zvedeti: ut quidem didici ego Pl., quae didici, dixi omnia Pl., quod ex pluribus testibus priore actione didicistis Ci., haec ubi rex didicit O., quod ubi primum didicit Demaratus Iust.; z ACI: Pl., Ci. ep., discit … Litaviccum ad sollicitandos Aequos profectum (esse) C., quos cum tantā celeritate venire rex didicisset Iust.; z odvisnim vprašanjem: hoc quam nihil sit, ex multis civitatibus didici Ci. sem izvedel, vem (logični pf.), a quo disceret senatus, quantum in Etruria belli esset L.

4. = docēre učiti: falsa discentes Amm.

Opomba: Pt. fut. disciturus: Ap. ap. Prisc.; sup. discitum navaja Prisc., sicer ni izpričan.

kléj (-a) m colla; collante:
premazati s klejem spalmare con la colla
zlepiti s klejem incollare
čevljarski, mizarski klej colla da calzolaio, da falegname
kostni, kožni klej colla di ossa, di pelle
rastlinski, živalski klej colla vegetale, animale
hladni klej colla fredda
kazeinski klej colla alla caseina

kopítar zoologija hoofed mammal, hoofed animal; ungulate

kopítarji pl hoofed animals pl
izdelovalec kopit last-maker; (čevljarski krpač) cobbler
le čevlje sodi naj kopítar! (figurativno) let the cobbler stick to his last!, every man to his own trade!

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

pomočnik moški spol (-a …)

1. der Helfer (tudi figurativno) (pri spravilu pridelkov Erntehelfer, v sili Nothelfer, v predvolilnem boju Wahlhelfer); začasno pri delu: die Aushilfe, der Aushelfer, die Hilfskraft

2. v obrti: der Gehilfe, Geselle (čevljarski Schustergeselle, Schuhmachergeselle, ključavničarski Schlossergeselle, krojaški Schneidergeselle, trgovski Handlungsgehilfe, Kaufmannsgehilfe, vrtnarski Gartenbaugehilfe, zidarski Maurergeselle)

3. na pomembnih položajih: Unter-, -stellvertreter, stellvertretender … (državnega sekretarja der Unterstaatssekretär, ravnatelja/direktorja der Direktorstellvertreter)

4.
železnica pomočnik strojevodje der Beimann
pomočnik snemalca (asistent kamere) der Kameraassistent
duhovnikov pomočnik Hilfsgeistliche ( ein -r)
župnikov pomočnik der Pfarrvikar
figurativno pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: der Spießgeselle
figurativno, agronomija in vrtnarstvo človekov pomočnik der Nützling

stôlček (-čka) m

1. dem. od stol seggiola, seggiolina, sedia:
stolček za pod noge (pručka) sgabello
čevljarski, lovski, molzni stolček il panchetto del calzolaio, la sedia del cacciatore; lo sgabello per la mungitura
vrtljiv, zložljiv stolček sedia girevole, pieghevole

2. pren. poltrona:
izgubiti stolček perdere la poltrona
boriti se, potegovati se za direktorski, ministrski stolček battersi per avere la poltrona, brigare per la poltrona di direttore, di ministro

vajen|ec moški spol (-ca …)

1. der Lehrling; der Lehrjunge; v gospodarstvu: der Auszubildende (ein -r), der Azubi; -lehrling (čevljarski Schusterlehrling, ključavničarski Schlosserlehrling, kuharski Kochlehrling, zidarski Maurerlehrling); -junge (čevljarski Schusterjunge, mornarski Schiffsjunge)
natakarski vajenec der Pikkolo
pravno varstvo vajencev der Lehrlingsschutz
šolanje vajencev die Lehrlingsausbildung
mesto za vajenca die Lehrlingsstelle
obrat, ki izobražuje vajence der Lehrbetrieb

vájenec, -nka apprenti, -e moški spol, ženski spol

čevljarski vajenec apprenti cordonnier
ključavničarski vajenec apprenti serrurier (ali ajusteur)
kuharski vajenec marmiton moški spol
trgovski vajenec apprenti commerçant
zidarski vajenec apprenti maçon

vájenec (-nca) | -nka (-e) m, f apprendista, praticante, garzone (-a), ragazzo (-a):
trgovski vajenec garzone di bottega
steklarski vajenec garzone vetraio
čevljarski vajenec apprendista calzolaio
frizerska vajenka apprendista parrucchiera

vájenec, vájenka aprendiz m , -za f

čevljarski (pekovski) vajenec aprendiz de zapatero (de panadero)
kuharski vajenec mozo m (ali pinche m) de cocina, marmitón m
zidarski vajenec aprendiz de albañil; pinche m
biti vajenec estar de aprendiz

vósek wax

pečatni vósek sealing wax
namazati, prevleči z vóskom to wax
čebelji vósek beeswax
čevljarski vósek cobbler's wax
mehak kot vósek waxy, soft as wax
v njenih rokah je mehek kot vósek (figurativno) he is (like) wax in her hands, he is (like) putty in her hand