Franja

cabus -ī, m (gr. κάβος) kab, merska enota za sipke snovi in tekočine, četrtina hebr. modija = XXII sextarii: Vulg.

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

četŕt četrtína quarter; fourth (part)

četŕt, četrtína na osem je it is a quarter past seven
tri četŕt, četrtína na osem je it is a quarter to eight
četŕt, četrtína ure a quarter of an hour
četŕt, četrtína funta a quarter of a pound (čaja of tea)
mestna četŕt, četrtína quarter; ward; district
stanovanjska (mestna) četŕt, četrtína residential quarter (ali district, area)
centralno ogrevanje za celo mestno četŕt, četrtína district heating
zmagal je v teku na četŕt, četrtína milje he won the quarter-mile
tekač na četŕt, četrtína milje šport quarter-miler

gorat pridevnik
(z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.

modrček samostalnik
(žensko spodnje perilo) ▸ melltartóKar četrtina žensk menda nosi modrčke napačne velikosti. ▸ Állítólag a nők negyede helytelen méretű melltartót hord.
Povezane iztočnice: čudežni modrček, športni modrček

odpádati (-am) | odpásti (-pádem) imperf., perf.

1. cadere, staccarsi, scrostarsi; svestirsi:
omet na več mestih odpada l'intonaco si scrosta in più punti
zreli sadovi sami odpadajo i frutti maturi cadono da soli

2. defezionare; rel. apostatare

3. venir abolito; scomparire; non aver luogo:
zaradi majhnega števila dijakov bo nekaj paralelk odpadlo verranno abolite alcune classi parallele per mancanza di studenti
zaradi bolezni predstava odpade causa malattia, lo spettacolo non avrà luogo

4. odpasti na, za esser costituito da, riguardare; essere destinato a:
na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije un buon quarto della Slovenia è costituito da prati e pascoli
del denarja odpade za nakup opreme parte della somma va, è destinata all'acquisto di attrezzature

5. pren. (biti neprimeren) essere inopportuno, sconsigliabile:
kopanje zaradi umazane vode odpade per l'inquinamento dell'acqua si sconsiglia la balneazione

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

vagàn (merni) bushel (VB 36,3 l, ZDA 35,3 l)

četrtina vagàna a peck

vegetarijanski pridevnik
(o načinu prehranjevanja) ▸ vegetáriánusZa večerjo sem si privoščila vegetarijanske jedi. ▸ Vacsorára vegetáriánus ételeket ettem.
Približno četrtina vseh ljudi uživa pretežno vegetarijansko prehrano. ▸ Az emberek körülbelül egynegyede túlnyomórészt vegetáriánusan táplálkozik.
Povezane iztočnice: vegetarijanska dieta

zabušavanje samostalnik
neformalno (izogibanje delu) ▸ naplopás, munkakerülés, tunyaság
Med glavna vzroka za debeljenje med prazniki spadata poležavanje in zabušavanje. ▸ Az ünnepek alatti hízás fő okai a henyélés és a tunyaság.
Slaba četrtina anketirancev je priznala, da niso dovolj plačani za svoje delo in da se z "zabušavanjem" maščujejo delodajalcem. ▸ A válaszadók alig negyede elismerte, hogy nem kap elég fizetést a munkájáért és hogy visszavágásként „lopja a napot” a munkahelyén.

ἐνωμοτία, ἡ, ion. -ίη enomotija; oddelek vojakov, ki so skupno prisegli, prej 24, pozneje 32 mož, četrtina λόχος -a.

τεταρτη-μόριον, τό četrti del, četrtina.

τέταρτος 3, ep. τέτρατος četrti; subst. ἡ τετάρτη: a) četrti dan; b) četrtina, četrt (mera). – adv. τὸ τέταρτον četrtikrat.

φάρσος, ους, τό ion. odtrgan kos, del, četrtina πολιός.

четвёртый četrti;
ч. час čas med 3. in 4. uro;
четвёртая (часть) četrtina;
ч. класс najcenejši prostor na ladji