Franja

rechigné, e [rəšinje] adjectif čemeren, nataknjen, slabe volje; masculin čemernost

resentment [rizéntmənt] samostalnik
zamera, nezadovoljstvo, nerazpoloženje, slaba volja, nevolja, negodovanje, čemernost; razburjenje, razburjenost (of zaradi)
prikrita jeza, maščevalnost; mržnja, sovraštvo (against, at do)

sourness [sáuənis] samostalnik
kislost
figurativno grenkost, trpkost; čemernost, nejevolja, slaba volja

spleen [splin] masculin, anglais kratkotrajna melanholija, čemernost, mračnost, (duševna) potrtost, naveličanost vsega; spleen

stuffiness [stʌ́finis] samostalnik
natlačenost, nabitost, nabasanost, napolnjenost; zadušljivost, zatohlost, pomanjkanje zraka; soparica
pogovorno omejenost, pedantnost, priderija
ameriško, pogovorno čemernost, nataknjenost, trdovratnost

sulk [sʌlk]

1. samostalnik
(večinoma množina) slaba volja, nejevolja, čemernost; kujanje; kujavec, -vka, sitnež, puščoba

to be in the sulks biti slabe volje (nejevoljen), kujati se, jeziti se (with na)

2. neprehodni glagol
biti slabe volje (nejevoljen), jeziti se (with na)
leno teči (reka); nepremično stati ali ležati (gozd, morje)

sulkiness [sʌ́lkinis] samostalnik
slaba volja, čemernost, nejevolja, kujavost, mrkost

sullen [sʌ́lən]

1. pridevnik (sullenly prislov)
mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

2. samostalnik
(tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja

sullenness [sʌ́lənnis] samostalnik
mračnost, temnost; mrkost; odljudnost, slaba volja, čemernost, molčečnost, neprijaznost; trma, kljubovalnost, upornost, kujanje, jeza

supercilium -iī, n (gl. cilium)

I.

1. obrv, v sg. (pogosto kolekt. = obrvi): O., Lucr., Cels., Petr., Q., Plin. iun., Iuv., Amm., Cl. idr., supercilium salit (kot ugodno znamenje) Pl., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., hirsutumque supercilium promissaque barba V., deme supercilio nubem H. s čela, cilium est folliculus, quo oculus tegitur unde fit supercilium P. F.; pesn.: imperium … Iovis … cuncta supercilio moventis H. z migljajem obrvi, z namigom obrvi, z očesnim migljajem; tako tudi: adnue sidereo laeta supercilio Cl.; nav. v pl.: Tit. fr., Varr., Cels., Plin., Q., Suet. idr., tortis superciliis, contracta fronte Pl., capite et superciliis semper rasis Ci., ipsum caput et supercilia illa penitus abrasa Ci., ex … superciliorum aut remissione aut contractione … facile iudicabimus Ci., nec sedeo duris torva superciliis O., quem dicere nolo nomine, ne tollat rubra supercilia Cat. da ne dvigne od jeze rdečih obrvi = da se ne razjezi, supercilia attrahere ali subducere Sen. čelo nab(i)rati v gube, (na)gubati čelo, čelo (na)gubančiti = zresniti (zresnobiti) lice.

2. meton.
a) resnobni obraz, resnobnost, strogost, čemernost: Plin. iun. idr., quas (sc. libidines) fronte et supercilio, non pudore et temperantia contegebat Ci., supercilii matrona severi O., censorium supercilium Sen. rh., Val. Max., triste supercilium durique severa Catonis frons Mart., terrarum dominûm pone supercilium Mart.
b) ošabnost, prevzetnost, napihnjenost, napuhnjenost, napuh, domišljavost, nadutost, predrznost, aroganca, arogantnost, moževanje, šopirjenje, visokoglavost = Amm., Vop. idr., quid ego de supercilio dicam, quod tum hominibus non supercilium, sed pignus rei publicae videbatur? Ci., hunc Capuae Campano supercilio ac regio spiritu cum videremus Ci., divitiis demere supercilium Sen. ph., sed forma, sed aetas digna supercilio Iuv., si eum magnis virtutibus adfers grande supercilium Iuv. —

II. metaf.

1. višina, viš, vrh, hrib, vzpetina, vršina, vzvišen rob, rt, napušč: supercilium quoddam excelsum nacti Auct. b. Afr., supercilium tumuli L., expeditos … ad levem armaturam infimo stantem supercilio ducit L. ob vznožju vzpetine, supercilium clivosi tramitis V.; pesn. = vrh grmade: molle supercilium Stat.; occ.
a) breg, rob brega: supercilium amnis Ap., supercilia Nili, fluminis Rheni, riparum fluminalium Amm.
b) obrežje, obala: supercilia eius sinistra Amm.

2. kot arhit.t. t.
a) moleči rob, premol, molečina, obrobek: una pars fiat cum suis astragalis et supercilio superior trochilus Vitr.
b) nadprážnik, nadprážje, preklada: crassitudo supercilii Vitr., itinerum supercilia Vitr. oboki (obočje) nad hodniki.

surliness [sə́:linis] samostalnik
osornost, grobost; čemernost, sitnost, slaba volja

testiness [téstinis] samostalnik
razdraženost; čemernost, slaba volja, nejevolja

tetchiness [téčinis] samostalnik
občutljivost, razdražljivost; muhavost; čemernost, nataknjenost

tetraggine f mračnost (tudi pren.); čemernost, turobnost, mračno razpoloženje, nejevolja

trīstitia -ae, f (trīstis)

1. neprijazno vedenje, jeza: sim ego tristitiae causa tuae O., an nova tristitiae causa puella tuae? Pr.

2. mračnost, čemernost, neprijaznost, slaba volja, nevolja, nejevolja, zlovoljnost, ozlovoljenost, resnost, resnobnost, strogost, trdosrčnost: tristitia et severitas habet gravitatem, sed amicitia remissior esse debet Ci., quod ille vos tristitiā vultuque deceperit Ci., multa tristitia, multum severitatis Plin. iun.

3. žalovanje, žalost, otožnost, žalobnost, klavrnost, potrtost, pobitost, malodušnost, melanholija, jad, tuga, bol, bolest, bridkost, bolečina, gorjé (naspr. laetitia, alacritas): tristitiae se tradere Ci., tristitiae mederi Sen. ph., ex summā laetitiā omnes tristitia invasit S., finire memento tristitiam H., tristitia torpens (sc. apium) Plin.; pren.: sole recedente quasi tristitia quaedam contrahit terram Ci.

4. metaf. (o neživih subj.) žalost, žalostna kakovost, žalostno stanje, trdost, trdota, neprizanesljivost, ostrost, ostrina, starejše trdóba, ljutína: temporum, sermonis Ci., soli, caeli, aspectūs Plin., lenitas verbi rei tristitiam mitigat Ci.

truculentia -ae, f (truculentus) neprijaznost, neprijetnost, surovost, grobost, čemernost, temačnost, mračnost, odurnost, sitnost, tečnost: hominis Ap.; metaf.: caeli truculentia T. ostro, neugodno podnebje, nec ad exemplum naccinae truculentiae sulpuris te letali fumo necabo Ap.

tȕrōbnōst ž
1. mračnost, čemernost
2. potrtost

verjuice [və́:džu:s]

1. samostalnik
sok (zlasti) iz nezrelega sadja
figurativno kisel izraz ali drža, čemernost

2. pridevnik
sokoven
figurativno kisel, čemern

zlovóljnōst ž čemernost, slaba volja

austēritās -ātis, f (austērus)

1. trpkost, rezkost: vini Plin., uvae, uvarum Col., Plin.

2. zamolklost barve: nimis floridis coloribus austeritatem occulte dare Plin., brumalis austeritas terrestrium viscerum Ap.

3. pren. mračnost = čemernost, resnost, osornost, strogost, neprijaznost: Sen. ph., Ap., Vulg., non austeritas eius tristis, non dissoluta sit comitas Q., qui a te hanc austeritatem exigo Plin. iun.