Franja

чудо n čudež, čudo
чудо как хороши čudovito lepa je
не чудо ni čudno

чу́до -а с., čúdo -a s., čúdež -a m.

Wirtschaftswunder, das, gospodarski čudež

gospodarsk|i (-a, -o) wirtschaftlich; celotno: gesamtwirtschaftlich; (znotraj gospodarstva) innerwirtschaftlich; Wirtschafts- (čudež das Wirtschaftswunder, delikt das Wirtschaftsdelikt, minister der Wirtschaftsminister, odbor [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, položaj die Wirtschaftslage, pravni sistem die Wirtschaftsverfassung, red die Wirtschaftsordnung, sektor der Wirtschaftssektor, sistem das Wirtschaftssystem, sporazum das Wirtschaftsabkommen, subjekt das Wirtschaftssubjekt, vrh der Wirtschaftsgipfel, blokada die Wirtschaftsblockade, enota die Wirtschaftseinheit, geografija die Wirtschaftsgeographie, komisija der [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, kriminaliteta die Wirtschaftskriminalität, kriza die Wirtschaftskrise, moč die Wirtschaftskraft, oblika die Wirtschaftsform, panoga der Wirtschaftszweig, politika die Wirtschaftspolitik, pomoč die Wirtschaftshilfe, poslopje das Wirtschaftsgebäude, priloga časopisa der Wirtschaftsteil, rast das Wirtschaftswachstum, skupnost die Wirtschaftsgemeinschaft, špijonaža die Wirtschaftsspionage, unija die Wirtschaftsunion, vojna der Wirtschaftskrieg, vprašanja Wirtschaftsfragen množina, svetovna gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, ministrstvo das Wirtschaftsministerium, območje das Wirtschaftsgebiet, področje der Wirtschaftsbereich, poslopje das Wirtschaftsgebäude, pravo das Wirtschaftsrecht)
gospodarsko sodišče das Handelsgericht
gospodarsko sodstvo die Handelsgerichtsbarkeit
gospodarsko mrtvilo/gospodarski zastoj die Flaute
gospodarski odnosi s tujino die Außenhandelsbeziehungen, die Außenwirtschaft

hiteti čemu naproti frazem
(bližati se) ▸ siet valami felé, igyekszik valami felé
Vsak dan prinese kaj novega in za vsakega starša je pravi mali čudež, ko opazuje, kako drobceno bitje hiti odraslosti naproti. ▸ Minden egyes nap valami újat hoz, és a szülő számára felér egy csodával, amikor látja, hogyan siet az apróság a felnőttkor felé.

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

short² [šɔ:t] prislov
na kratko, nenadoma, naenkrat, naglo; neposredno, naravnost, brez ovinkov; nezadostno; osorno
ekonomija brez kritja

short of razen, z izjemo; skoraj
short of killing he will do anything razen ubijanja je zmožen vsega
it was little short of a miracle to je bil skoraj čudež
to cut s.o. short prekiniti koga (v govoru)
cut it short! povej na kratko!
to jump short prekratko skočiti
to pull up short naglo ustaviti
to sell short pod ceno prodajati, (borza) prodajati brez kritja, špekulirati na baisse
to stop short nenadoma se ustaviti
to be taken short znajti se v stiski
to take s.o. up short prekiniti koga

surnaturel, le [sürnatürɛl] adjectif nadnaraven; masculin nadnaravnost; fantastičnost

événement masculin surnaturel nadnaraven, fantastičen dogodek, čudež
pouvoir masculin surnaturel nadnaravna moč
croire au surnaturel verjeti v nadnaravne pojave ali sile

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

tenter [tɑ̃te] verbe transitif poskusiti, (po)skušati; zapeljevati, skušati, spravljati v skušnjavo, mikati, dražiti

tenter le coup (figuré) poskusiti
il a tenté de se suicider poskusil je napraviti samomor
tenter la fortune, la chance poskusiti srečo
tenter l'impossible poskusiti nekaj nemogočega
(vieilli) Dieu tenta Abraham Bog je preskusil, dal na preskušnjo Abrahama (njegovo zvestobo)
vous tentez Dieu (figuré) izpostavljate se velikim nevarnostim (kot da bi zahtevali od Boga, naj naredi čudež za vas)
tenter le diable izpostavljati (se) skušnjavi
tenter de convaincre quelqu'un skušati koga prepričati
ça ne me tente guère to me prav nič ne mika
je suis bien tenté de ... zelo me mika, da bi ...; nagibljem se k temu, da bi ...
se laisser tenter par pustiti se zapeljati po, ukloniti se, vdati se
tenter tout pour réussir poskusiti vse, da bi uspeli

Wundertier, das, čudežna žival; jemanden wie ein Wundertier bestaunen strmeti v (koga) kot v čudež

znamenj|e¹ srednji spol (-a …) das Zeichen ➞ → znak (znak, indic) das Anzeichen
znamenje časa Zeichen der Zeit
-zeichen (diakritično Aussprachezeichen, dimno Rauchzeichen, za klic na pomoč Notzeichen, krize Krisenzeichen, ljubezni Liebeszeichen, na nebu Himmelszeichen, ognjeno Feuerzeichen, plovno Fahrwasserzeichen, vremensko Wetterzeichen)
religija (svarilno) znamenje das Mahnzeichen
(čudež) das Zeichen, Wunderzeichen
bralno znamenje das Lesezeichen, Buchzeichen, das Einlegeband
plovbna znamenja množina Seezeichen množina, svetlobna: die Befeuerung
v znamenju česa in/unter einem Zeichen

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

θαῦμα, ατος, τό, ion. θῶμα (θέα) 1. čudež, čudo, čudovita stvar, čudovito delo, umetnina, čudo lep pogled, θαῦμα ἰδέσθαι = čudovit pogled (mirabile visu), θαῦμα ποιοῦμαί τινος (περί τινος) čudim se čemu. 2. začudenje, strmenje, občudovanje; ἐν θαύματί εἰμι, γίγνομαι, ἔχομαί τινος čudim se čemu, θαῦμα ὑπέρχεταί τινα strah obide (izpreleti) koga, θαῦμα ἔχω, θαῦμα ἔχει με čudim se, θαῦμά τινι γίνεται nekdo se mora čuditi.

θαυμαστόομαι pass. občudujejo me (kot nekak čudež).

σῆμα, ατος, τό, dor. σᾶμα [Et. iz kor. dhjā-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, σῆμα κέω napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz τινός.

σημεῖον, τό 1. znamenje, znak, geslo, zastava, ἀπὸ σημείου na dano znamenje, ἔξω τῶν σημείων zunaj ograje (tabora), σημεῖα τίθεμαι obtaknem (meje mesta), napravljam načrt. 2. sled, usodno znamenje, čudež NT. 3. dokaz. 4. pečat βασιλέως.

τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.

из, изо iz;
из скупости zaradi skoposti;
из страха od strahu;
чудо из чудес čudež vseh čudežev;
смотреть из окна gledati skozi okno