Franja

temperament [témpərəmənt] samostalnik
temperament, čud, narava; prenapet značaj
medicina konstitucija, stanje
glasba temperatura
zastarelo klima, temperatura

choleric temperament koleričen temperament
he has a nervous temperament on je po naravi živčen, je živčne narave

temperamento m

1. ublažitev; brzdanje

2. narava, nrav, čud, značaj:
un temperamento calmo mirna narava

3. absol. močen, samostojen značaj, temperament:
attore senza temperamento netemperamenten igralec

temperamento moški spol temperament; čud, nrav, značaj

umore m

1. knjižno tekočina

2. biol. humor, sok

3. volja, čud; ekst. razpoloženje:
bell'umore šaljivec
buon umore (buonuore) dobra volja
mal umore (malumore) slaba volja
fare il bell'umore bahati se, širokoustiti se

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

vȅrak -rka m (t. fark, ar.)
1. čud, narava, temperament: ovome čovjeku ne možeš uhvatiti verak tega človeka ne moreš pogruntati, ne moreš spoznati njegove narave
2. volja, počutje
3. bistvo, narava: posao kao i svaki posao, ispočetka je teško dok mu ne uhvatim verak

Wesensart, die, duševnost, narava, čud

нрав m nrav, čud; pl.
нравы običaji, navade, šege;
не по нраву пришёлся ni bil všeč, ni se priljubil

bristle¹ [brísl] samostalnik
kocina, ščetina
množina razdražljiva čud

to set up s.o.'s bristles razdražiti koga
to set up one's bristles razjeziti, naježiti se

españolería ženski spol španska čud, bistvo Španca

juvenility [džu:vəníliti] samostalnik
mladost, mladostnost, mladostna norost
množina mladina, mladostna čud, otročarije

woman¹ množina women [wúmən, wímin]

1. samostalnik
ženska, žena; ženski spol (ženske); ljubica; metresa; soproga, žena; sobarica, postrežnica; ženska čud (narava), ženska čustva; moški z ženskimi lastnostmi, "baba"

the woman figurativno ženska, tipično žensko
woman's man ženskar
woman's reason ženska logika
woman of the world svetska, svetovnjaška ženska; izkušena ženska
woman of all works ženska (deklè) za vsa dela
born of woman od ženske rojen (umrljiv)
woman's wit ženska intuicija
the scarlet woman figurativno poganski Rim, papeški Rim; posvetni duh
single woman samostojna ženska; (stara) devica
an old woman starka
it's the woman in her to je žensko(st) v njej (kar je ženskega v njej)
there's a woman in it za tem tiči (kaka) ženska, tu ima ženska prste vmes
to make an honest woman of vzeti (zapeljano dekle) za ženo
to play the woman biti rahločuten ali plah (boječ), pokazati strah (bojazen), jokati, cmeriti se
there is too much of the woman in him preveč je ženskega v njem

2. pridevnik
ženski

woman artist umetnica
woman friend prijateljica
woman doctor zdravnica
woman student študentka
woman suffrage ženska volilna pravica
woman hater sovražnik žensk
woman servant služkinja

aprile m april:
l'aprile della vita pren. mladost
PREGOVORI: aprile ogni goccia un barile preg. aprilsko vreme, konjska čud

čúdo wonder; miracle; marvel; portent, prodigy

za čúda for a wonder
kratkotrajno čúdo nine days' wonder
ni čúda, da... no wonder that...
on je čúdo spretnosti he is a paragon of efficiency
za čúda, držal je svojo besedo he kept his word, for a wonder
delati čúda to work (ali to perform) miracles, to work wonders, figurativno to move mountains
glej čúd! lo and behold!

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

natur|a ženski spol (-e …)

1. (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell; die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe nature ein ängstliches Gemüt
čustvena natura der Gefühlsmensch
družabna natura ein geselliges Wesen
po naturi wesensmäßig, gemütsmäßig

2.
pravo v naturi plačati, vrniti: in natura
| ➞ → narava

natural naraven

don natural naraven dar
en tamaño natural v naravni velikosti
natural m naravni nagon, prirojeno nagnjenje, čud, narava; prebivalec; kmet
al natural po naravi, neizumetničen
pintar del natural slikati po naravi

obscūrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *(s)qeu-, *(s)qeu̯ā- pokri(va)ti; prim. skr. skunā́ti, skunṓti, skāuti pokriva, gr. σκυλόω zagrinjam, σκῦλον sveta bojna oprava ali koža, σκῦτος koža, lit. skūrà koža, stvnem. scur na(d)strešek, lat. scūtum, cutis, cūdō, cūstōs)

1. tem(ot)en, temačen, mračen, mrk(el), brez svetlobe, senčen, senčnat: umbra, nubes V., obscuro deterget nubila caelo notus H. z oblačnega neba, o. luna V. bledeča v zori, obscūrā nocte V., iam obscurā luce L. ko se je bilo že zmračilo, že ob mraku (naspr. luce clarā), obscuro etiam tum lumine S. ko se je že svitalo, že o svitu (zoru), sub obscuro mane Col., o. cubiculum Sen. ph., Suet. (naspr. lucidum), lucus V., aquae o. kalne, obscure cernere Ci. fr. ap. Non.; pesn. predik. (prim. gr. νύχιος ἦλϑε): ibant obscuri V. po temi; adv. acc. n.: obscurum dissilit aër Lucan.; subst. obscūrum -ī, n tema, tem(n)ína: noctis V., obscuro coeptae lucis T. v temi porajajočega se dne (zaznavajočega se svita), in obscuro contineri (o ptičih) Sen. ph.; pren.: si in tantā scriptorum turbā mea fama in obscuro est L., veritas in obscuro latere adhuc existimatur Lact.

2. skriven (skrit), neviden, neopažen: locus L., antrum O., tabernae H. zakotne krčme, obscurus in ulvā delitui V., o. Pallas O. v starko preoblečena, v podobi starke, mamma Val. Fl. zmerno se dvigajoče, simultates partim obscurae, partim apertae Ci., o. odium T., vitam transmittere per obscurum Sen. ph. na tihem, obscure perire, ferre egestatem Ci., non obscure gerere simultatem Suet. ne prikrivati sovraštva; occ. po značaju skrit, molčeč, zadržan, miren, vase zaprt (naspr. apertus): homo versutus, obscurus, astutus Ci., obscurior natura (čud) T., Tiberius obscurus adversus alios, ei uni intectus T.

3. metaf.
a) po glasu nerazločen, zamolkel: vox Q., cantus obscurior Ci., Q.
b) razumu temen = nejasen, nerazumljiv, negotov (naspr. perspicuus): oracula Ci., Heraclitus valde obscurus Ci., utilitatis ratio aut perspicua nobis aut obscura Ci., cur hoc tam obscurum est et caecum? Ci., quasi res dubia aut obscura sit Ci., non est obscurum (jasno, očitno je), ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., neque est obscurum, quin in contrariis contraria sumenda sint Ci., vera obscuris involvo V., brevis esse laboro, obscurus fio H., nolo plebem Romanum obscurā spe et caecā exspectatione haerere Ci.; subst.: si potes id quoque docere, quod in obscuro est (v temi = nejasno), an didiceris Plin. iun.
c) po veljavi temen = neznan, neslaven, nesloveč, neugleden, nizek (naspr. clarus): humili atque obscure loco natus Ci., L., obscuris orti maioribus Ci., natus obscurissimis initiis Vell., obscuriora sunt eius gesta N. manj znana, hominibus litteratis et historicis est notior, populo et suffragatoribus obscurior Ci. manj znan, o. fama V. neslavnost, nomen C., non obscurus fuit Ci. brez slave.

quick¹ [kwik] pridevnik (quickly prislov)
hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
arhaično živ, živeč
ekonomija živahen, likviden, tekoč
mineralogija rudnat

be quick about it! podvizaj se s tem!
to be quick by s.o. zanositi s kom
quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
quick ear oster sluh
quick at hearing ki dobro sliši
quick in (at) working sums ki hitro računa
a quick one "kozarček" (na hitro)
quick hedge (ali fence) živa meja
quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
quick sight oster vid
quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
quick in the uptake ki hitro razume, dojame
quick wit odrezavost
to have quick wits biti odrezav
ekonomija quick returns hiter donos, dobiček