Franja

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

préj antes; anteriormente

čim prej, prej ko mogoče cuanto antes, lo más pronto posible, lo antes que sea posible
prej ko slej ahora como antes
malo prej poco antes
prej ko antes (de) que (subj)
on je vse prej kot bogat no es rico ni mucho menos
prej ali slej tarde o temprano, un día u otro, a la larga o a la corta
tri dni prej con tres días de antelación

prima¹

A) avv.

1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej

2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej

3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem

C) cong. prima di, prima che

1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

quis-que, quid-que (subst.) in quisque, quae-que, quod-que (adj.), pron. indefinitum (pravzaprav „in kdo“) vsak zase, sleherni (zase), vsak(do) brez izjeme (razlike, razločka), vsakteri: Ci. idr., res ut quaeque est H.; kot naslonka stoji ta pron. nav. tik za poudarjeno besedo, poseb.

1. za vrstilnimi števniki: Pl., Col., Plin. idr., quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci. vsako peto leto, primo quoque tempore, die Ci. brž (prej) ko mogoče, čim hitreje, kar prvi dan, ko bo mogoče, tertio quoque verbo Ci. pri vsaki tretji besedi, prima quāque occasione Plin. iun. kar ob prvi priložnosti, čim prej, tem bolje, quotus quisque iuris peritus est? Ci. vsak kolikoteri … ? = kako malo jih je … !, primum quidque videamus Ci. eno za drugim.

2. za ūnus (in povezano z njim) unus-quisque, una-quaeque, unum-quidque (subst.) in unum-quodque (adj.) vsak posamezni(k), sleherni(k), slednji, vsak(do): unusquisque opiniones fingebat C., quaerit ex iis singillatim, respondit unusquisque Ci., leviter unumquidque tangam Ci., unumquodque malum Ci.; s partitivnim gen.: unumquemque nostrum norunt Ci.

3. za superl.: Pl., L., H., T., Iust., Plin. idr., doctissimus quisque Ci. vsak od najbolj učenih, prav najbolj učeni (možje), prav največji učenjaki, optimae quaeque (sc. leges) Ci. prav najboljši (zakoni), optimum quidque rarissimum est Ci. prav najboljše je … , čim bolje je kaj, tem redkejše je; pl.: difficillima quaeque Cu., recentissima quaeque Ci., optimi quique Ci. prav najboljši, vsi dobri.

4. za relat. in odvisno vprašalnimi besedami: H. idr., quorum quisque capi posset C., constituit, quantum quaeque civitas daret N., videndum est, quid quisque sentiat Ci., Messanam ut quisque venerat Ci. brž ko je kdo prišel, quem quisque norit autem, in hac se exercent Ci. vsak se vadi v umetnosti, ki se je je naučil, tantum, quantum quisque potest, nitatur Ci. vsakdo naj se trudi (naj si prizadeva), kolikor more; pron. podvojen: quod cuique optigit, id quisque teneat Ci.; redko za abl. mensurae: H., Cels. idr., quo quisque (kdo) est sollertior, hoc docet laboriosius Ci., quo (quanto) quisque est doctior Ci.

5. za refleksivom: Pl., Varr., O., Cu., Iust., T. idr., suo quique iudicio utendum Ci., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus N., aliae totidem suae cuiusque legionis subsequebantur C., pro se quisque ad populum loquebatur Ci. vsak je govoril zase, sibi quoque tendente L. Za subj. v pl. stoji predikat v sg.: multi … sibi quisque … ex victoriā talia sperabat S., poëtae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci. ali pl.: nostri sibi quisque consulunt S., equites peditesque in suis quisque centuriis adessent L., ultimi erant cum suis quisque ducibus Cu.; tako tudi: multis sibi quisque imperium petentibus S. in za kolektivnim subj.: hinc senatus, hinc plebs, suum quisque intuentes ducem, velut in acie constiterant L.; celo: ubi quisque vident Pl. (constructio ad sensum). Nenatančno se nanaša quisque (= uterque) na dve stranki: ut … ambo exercitus … suas quisque abirent domus L., duas civitates ex unā factas, suos cuique parti magistratūs … esse L. Sloneč na rabi tega pron. za refleksivom: laudati pro contione omnes (prav vsi, čisto vsi) donatique pro merito quisque L. po svoji zaslugi (vsak posameznik). Po ljudski govorici uporabljajo pisci komedij quisque v pomenu pron. quisquis in quicumque: quemque attigit, magno multat infortunio Pl.; tako tudi: quisque legem sanxerit Aus.; quisque o ženskah: omnes meretrices, ubi quisque habitant Pl., quo quisque pacto hic vitam vestrarum exigat Ter. — Od tod adv. abl. sg. n quōque na vsako stran, vsekam(or), (vse)povsod; poseb. v zvezi quōque-versus (quōque-versum) C.; gl. to besedo.

rànije prisl. poprej, prej: to je bilo ranije; otišla je ranije od tebe odšla je prej kot ti: ručali smo ranije nego obično; doći što ranije priti čim prej

sooner¹ [sú:nə] prislov
prej, rajši; hitreje

sooner or later prej ali slej
the sooner the better čim prej, tem boije
no sooner than... čim, šele ko...
no sooner said than done rečeno -- storjeno
I would sooner die than... rajši umrem, kot pa da...
he was no sooner seated than the crowd cheered komaj je bil sedel, že je množica začela vzklikati

soonest [sú:nist] prislov
najprej; najhitreje; najrajši

at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?

tém

tém bolj the more
čim... tem the... the
čim prej tem bolje the sooner the better
čim več dobiš, tem več želiš (hočeš) the more you get the more you want
tem slabše, tem hujše the worse
tem manj the less
tém bolje (all) the better, so much the better

tém

A) adv. (s primernikom krepi njegov pomen) tanto:
nikogar ni doma; tem bolje, bova imela mir a casa non c'è nessuno; tanto meglio, così staremo tranquilli

B) tém konj. (v primerjalnih stavkih) tanto più, più:
čim prej, tem bolje quanto prima tanto meglio
čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč più la guarda, più gli piace

temprano zgoden, zgodaj zrel; zgodaj; kmalu: prezgodaj, predčasno, prenagljeno

pera temprana zgodnja hruška
tarde o temprano prej ali slej
más temprano prej
lo más temprano čim prej
muy temprano prav kmalu
todavía es temprano je še (pre)zgodaj
cuanto más temprano, mejor čim prej, tem rajši
llegar temprano prezgodaj priti
levantarse temprano zgodaj vstati

the² [ɵi:, ɵi, ɵe] prislov
čim, tem

the ... the čim ... tem
the sooner the better čim prej tem bolje
all the better toliko bolje
so much the better toliko (tem) bolje
so much the worse for him toliko (tem) slabše zanj
so much the more (less) toliko (tem) več (manj)
the more you get the more you want čim več dobiš, tem več hočeš
the more so as... toliko več (bolj), ker...
not any the better nič bolje

tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

plus tôt prej
trop tôt prekmalu, prezgodaj
le, au plus tôt kar najprej, čim prej
tôt ou tard prej ali slej
un jour plus tôt en dan prej
il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!

vite [vit] adverbe, adjectif hitro, naglo; v kratkem času, v kratkem; takoj, brez odlašanja; sport hiter

au plus vite čim prej, kar najhitreje
aussi vite que possible čim hitreje; tako hitro, kot le mogoče
il a vite fait de découvrir la supercherie kar hitro je odkril goljufijo
aller plus vite que les violons iti prehitro, prenagliti stvari

προ-υπάρχω [impf. προϋπῆρχον] 1. trans. začenjam s čim, prej narejam kaj τινός, τινί, τὰ προὐπηργμένα prej izkazane dobrote. 2. intr. sem prej tukaj (pričujoč, pri rokah).

ταχύς, εῖα, ύ [Et. iz θαχύς dhn̥ghús-. – comp. θᾱ́σσων, θᾱ́ττων ταχίων τάχιον, ion. ταχύτερος 3, sup. τάχιστος 3] uren, hiter, nagel, ročen, okreten, πόδας brzonog, ταχίστη ὁδός najkrajša pot, τὸ τάχιστον najhitrejši del vojske. – adv. 1. ταχύ, ταχέως brzo, urno, hitro, jadrno, ročno, takoj, precej, pri tej priči; comp. θᾶττον hitreje, preje, rajši, prav hitro; sup. τάχιστα najhitreje, prej ko mogoče; v zvezi z ἐπεί, ἐπειδή, ἐπάν, ὡς, ἤν = čim prej, kar najhitreje, brž ko. 2. διὰ ταχέων urno, τὴν ταχίστην (tudi s ὁδόν) zelo hitro, čim prej. 3. τάχα a) hitro, brzo, kmalu; b) morda, pač.

раньше poprej;
р. нас pred nami;
как можно p. čim prej, kot je mogoče;
не р. месяца ne prej kot ob mesecu