Franja

unpaid [ʌnpéid] pridevnik
neplačan; ki je brez plače, časten; nefrankiran (pismo)

unpaid-letter stamps znamke za dodatno poštno pristojbino

worshipful [wə́:šipful] pridevnik
časteč, obožujoč (pogled)
zastarelo ugleden, časten, vreden spoštovanja; (v nagovoru) spoštovani, velespoštovani

the Worshipful the Mayor of (Leeds) (pismeni nagovor za župana mesta (Leeds))

worthy¹ [wə́:ði] pridevnik
vreden; primeren, ustrezen; cenjen, časten, dostojen, ugleden, viden, vrl

worthy adversary dostojen, enakovreden nasprotnik
worthy of credit verodostojen, ekonomija vreden, sposoben kredita
worthy to live vreden živijenja
blame worthy vreden graje
a worthy reward ustrezna, primerna nagrada
the worthiest of blood britanska angleščina, pravno sinovi, moški dediči
to be worthy of s.th. biti vreden česa, zaslužiti kaj
praise-worthy pohvale vreden

красный rdeč; (zast.) lep; ( lj. poet. ) svetel; (zast.) paraden, časten;
к. лес smrekov in jelov gozd;
красное дерево mahagonovec; tisa;
красная девица (lj.) lepo dekle; (pren.) sramežljiv, skromen fant;
красная горка bela nedelja;
красная доска tabla časti;
к. зверь zver z dragocenim krznom;
красная медь čisti baker;
к. ряд (zast.) vrsta trgovin z manufakturo;
к. товар (zast.) manufaktura;
красное сдовцо duhovita beseda;
красная цена этому 3 рубля to je vredno največ 3 rublje;
попасть под красную шапку (zast.) biti poklican v vojsko;
красно говорить lepo govoriti;
красное солнышко ljubo sončece;
красная строка nova vrsta, nov odstavek;
красная рыба hrustančnica (brezkostna riba);
к. угол kot v kmečki izbi, kjer vise svete podobe; častni prostor;
красный хлеб pšenica;
прошли красные денёчки minili so lepi časi
красоваться izstopati s svojo lepoto; (gov.) biti zaverovan vase; blesteti

поче́сний прикм., částen prid., častivréden prid.

почётный časten;
почётный караул častna straža

честный pošten, časten;
честное слово častna beseda;
ч. человек poštenjak;
держаться на честном слове komaj se držati (gumb)

dignité [dinjite] féminin dostojanstvo; častna funkcija ali služba; časten naslov, častno odlikovanje

dignité du travail dostojanstvo, spoštovanje dela
mépriser les dignités prezirati časti
la dignité de grand croix de la Légion d'honneur častno odlikovanje velikega križa častne legije

ehrenreich zelo časten

honōrārius 3 (honor)

1. časten = zaradi časti ali v počastitev (dan, izvoljen, narejen), ki služi komu na (v) čast, ki se dogaja —: vinum Ca. fr. ali frumentum Ci. (namestnikom) za častno darilo dano, arbiter Ci., non honorariam operam amici … requirit Ci., docere debitum est, delectare honorarium Ci. se dogaja (poslušalcem) na čast, ludi Suet. ljudstvu na čast prikazovane, fumulus (= cenotaphium) Suet., munus Gell.; subst. honōrārium -iī, n častno darilo, (častna) nagrada: Icti., pozni pisci, h. decurionatus Traianus ap. Plin. iun. darilo = davščina cesarskemu zakladu za dekurionstvo.

2. ki sloni na uradnem dostojanstvu in oblasti rimskih uradnikov: ius h. Icti. iz odredb (ediktov) raznih oblastnikov, poseb. pravo, ki izhaja od pretorjev, actio Dig., curator Ulp. fr. ki se opira na take odredbe.

honōrōsus 3 (honor) zelo časten: Isid.

per-honestus 3 (per in honestus) zelo časten, zelo pošten: homines Arn.

per-honōrificus 3, adv. -ē (per in honōrificus)

1. zelo časten: discessus, consalutatio Ci.

2. zelo spoštljiv: eius autem collega et in me perhonorificus Ci. ep.

testimonial [testimóunjəl] samostalnik
(policijsko) nravstveno spričevalo (o vedenju itd.); presoja, mnenje; priporočilno pismo
figurativno znak ali dokaz priznavanja; javno priznavanje, časten dar (v denarju)

testimonial dinner večerja v čast komu

venerābilis -e (venerārī)

1. častivreden, častitljiv, častit, spoštovanja vreden, zelo časten, (zelo) spoštovan, velespoštovan, venerabílen: Q., Ap., Eutr. idr., venerabilior Lare dives H.; z abl. causae: venerabilis vir miraculo litterarum, venerabilior divinitate L.; o stvareh: Val. Max. idr., donum V., partes eloquentiae T.

2. act. časteč, spoštljiv, spoštujoč, izkazujoč čast ali spoštovanje: senatus venerabilior in deos, verba venerabilia erga deos Val. Max.; adv. venerābiliter spoštljivo, s spoštovanjem: Val. Max., Macr., Aus., Eccl.

anillo moški spol prstan, obroč

anillo de alianza, anillo de boda, anillo nupcial poročni prstan
anillo de sellar pečatni prstan
venir como anillo al dedo kot poklican priti; kot ulit pristajati
de anillo samo po naslovu (časten naslov)

celebrō -āre -āvī -ātum (celeber)

1. kak kraj pogosto, mnogoštevilno obiskovati, kako mesto poživiti: viae multitudine legatorum... celebrabantur Ci., si domus nostra ab iis celebratur Ci., c. deûm delubra festis diebus Lucr., atria, domos, silvas O., limina Pr., templa Plin. iun., Tagus auriferis arenis celebratur Plin. v Tagu se pogosto nahaja zlatonosni pesek; z dvojnim acc.: c. aliquem magistratum Tib.; z adverbialnimi določili: sepulcrum L. Catilinae... hominum... conventu epulisque celebratum est Ci. so obiskovali ljudje in se tam gostili, cuius litteris aures meae celebrantur novis nominibus gentium Ci. iz njegovih pisem prihaja do mojih ušes brez števila novih imen, c. litora ludis V. z igrami oživljati, ripas carmine O. polniti, iuvenes multo sermone Tib. pogosto se spuščati v pogovor z mladimi ljudmi.

2. gnesti se okoli koga, spremljati ga: in hominum coetu gratulationibus habendis celebramur Ci., frequentia et plausus me usque ad Capitolium celebravit Ci., in urbe clandestini coetus celebrabant (Agrippam) T. svojat se je gnetla okrog njega.

3. svečanosti, zboru idr. v velikem številu prisostvovati, kaj slaviti, praznovati, obhajati: tota celebrante Sicilia sepultus est N. vsa Sicilija je privrela k njegovemu pogrebu, c. diem natalem T., nuptias L., T., hymenaeos V., certamina patri V., sacrum Cu., spectaculum T., orgia Cat., simulacrum vindemiae T. trgatev praznovati, ludos maiores fieri celebrarique voluerunt Ci.; z adverbialnimi določili: celebratur omnium sermone laetitiaque convivium Ci., c. comiter regis convivium L., epulas vino largius L., epulas cantu L., Plin. iun., dapes festumque canendo O. s petjem oživljati, natalem dei ludis O., funus omni apparatu atque honore Cu. slaviti sijajen in časten pogreb.

4.
a) pren. pridno izvrševati, izvajati, ukvarjati se s čim, pogosto rabiti, uporabiti (uporabljati): Gell., Arn., artes Ci., causarum cognitio... celebratur Ci., nec unum genus est divinationis publice privatimque celebratum Ci., cum his seria et iocos c. L. uganjati, celebrari de integro iuris dictio L. se je začelo znova, postea id genus mortis celebratum T. se je ta način smrti posplošil, c. iambum Q.
b) z besedo širiti, razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), na znanje da(ja)ti: laudes alicuius litteris Ci., quibus in locis factum esse consulem Murenam nuntii litteraeque celebrassent Ci., caedes Asuvii omnium sermone celebrata Ci.; pohvalno oznaniti (oznanjevati), slaviti, proslavljati, povelič(ev)ati: famam alicuius Ci., egressum alicuius ornare atque celebrare Ci., fortuna re cuncta ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S., c. aliquid in maius S., L. slaveč razvpiti, tribuni legem omnibus contionibus celebrabant L., famā celebrari Ci., N., O., T., avus nulla inlustri laude populi Rom. gloriam laudemque celebrandam Ci. da bi opeval, nomen alicuius scriptis c. Ci., talia carminibus celebrant V., quem virum aut heroa lyra vel acri tibia sumis celebrare, Clio? H., Palladis urbem carmine c. H., celebrant carminibus antiquis Tuisconem deum T.; z dvojnim acc.: Aesculapium vetustissimum auctorem Cels., eum socium laborum T. — Od tod adj. pt. pf. celebrātus 3

1. pogosto (mnogo) obiskovan: forum... maxime celebratum S., occ. od mnogih udeležencev obhajan, praznovan, zato svečan, slovesen, slavnosten: dies festus celebratusque L., dies celebratior O., supplicatio celebratior L.

2. splošno razširjen, znan, običajen: illa caedes... omnium sermone celebrata Ci., scio me in rebus celebratissimis omnium sermone versari Ci., verbum celebratius Gell.; occ. slavljen, proslavljan, sloveč, slaven: Scipio... ingentis ad incrementa gloriae celebratus L., c. artifices, auctores Plin., scriptor celebratissimus Gell., c. forma S. fr., templum, Macedonum fortitudo Cu., eloquentia T., nomine quam pretio celebratior ara O., celebratissimus carminibus fons Arethusa Sen. ph.

3. pogostoma rabljen, pogosten: missile c. Sil., celebrata apud Graecos schemata Q., anuli usus celebratior Plin.

Opomba: Star. celebrassit = celebraverit: Pl. ap. Non.

dette [dɛt] féminin, commerce dolg; figuré moralna obveznost

dettes actives, passives aktiva, pasiva
dette criarde težeč dolg
dette d'honneur, de jeu časten, igralski dolg
dette publique, de l'Etat državni dolg
dette à court terme, à long terme kratkoročen, dolgoročen dolg
amortissement masculin, extinction féminin d'une dette amortizacija dolga, razdolžitev
acquitter, payer, régler, rembourser une dette plačati, poravnati, vrniti dolg
amortir, éteindre une dette amortizirati dolg
contracter, faire des dettes delati dolgove
être en dette avec quelqu'un biti zadolžen pri kom
être accablé, criblé, perdu de dettes do vratu tičati v dolgovih
je vous garde une éternelle dette de reconnaissance večno vam bom dolžan hvalo
recouvrer une dette izterjati dolg
qui paye ses dettes s'enrichi (proverbe) kdor plačuje svoje dolgove, postaja bogat

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

gòst guest; invited person

gòstje pl guests, social (ali dinner-) party; (gostilniški) customer, (stalen) patron, habitué, regular (customer) of an inn (ali of a public house)
časten gòst guest of honour
dobrodóšel gòst welcome guest
nedobrodóšel gòst a guest welcome as a cold in the head
nepovabljen gòst uninvited guest, intruder, gatecrasher
igralec gòst actor making a guest appearance at another theatre
plačujoči gòst paying guest (krajšava: P.G.)
soba za gòste spare room, guest room
knjiga gòstov visitors' book
večerja z gòsti dinner party
imeti gòste to give (ali pogovorno to throw) a party
imamo gòste pri večerji we have company to dinner
imeti često gòste to entertain a great deal
nepričakovan gòst mora jesti, kar pač je an unexpected guest must take potluck