Franja

ovino

A) agg. ovčji

B) m zool. ovca

ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.

pēcora f

1. zool. ovca (Ovis aries)

2. pren.
pecora bianca srečnež, privilegiranec
pecora nera črna ovca
conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

3. pren. ovca; pohlevnež:
non fare la pecora! ne bodi šleva!
PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk

pécora ženski spol ovca

mala pécora prebrisana deklina

pecus² -udis, f (prim. pecu, pecus -oris)

1. drobnica kot posamezna žival, posamezna žival, ovca: pecus Helles O. oven, lien pecudis Plin. ovce, armenta et pecudes Lucr.

2. vsako živinče, vsaka, poseb. domača žival: Varr., Mart. idr., sus, quā pecude nihil fecundius Ci., pecudes reliquaeque bestiae Ci. udomačene (domače) in druge živali, genus aequoreum, pecudes (kopenske živali), volucres V., pecudes natantes Lucr. ali Neptuni pecudes Pl. ribe, sollertia pecudum V. čebel, kolekt. = pecus -oris živina: id genus pecudis Col. (o konjih).

3. metaf. (kot psovka) tele = tepec: stupor hominis vel dicam pecudis Ci., pecus aurea T., Aristippus et Cyrenaici et ceterae pecudes philosophorum Hier.

Opomba: Kot masc.: Enn. ap. Prisc., Ven.; pl. heterogen. pecuda: Ci. (De re pub. 4, 1, fr. 7 iz Non.), Sis. fr., Acc. ap. Non., inertissimorum pecudum Ap.

pòdōjnica ž ovca, ki so ji vzeli jagnje

prvòjagnjenica ž, prvòjanjenica ž ovca, ki se je prvič ojagnjila, prvesnica

rázbludnica ž, rȁzbludnica
1. hotnica
2. udomačena žival, ovca: ostala mi ovca razbludnica

Schaf, das, (-/e/s, -e) Tierkunde ovca; figurativ tutka; Kind: bacek; ein räudiges Schaf garjava ovca; das schwarze Schaf črna ovca

sheep množina sheep [ši:p]
ovca
množina ovce, čreda
figurativno duhovna čreda, verniki, "ovčice", župljani; ovčja koža
figurativno boječ, plah, malce omejen človek

black sheep črna, garjava ovca
sheep and goats dobri in hudobni
sheep's head bedak
wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
a lost sheep figurativno izgubljena ovca
sheep that have no shepherd figurativno nemočna množica (brez vodje)
bound in sheep vezan v ovčje usnje (knjiga)
to cast (to make) sheep's eyes at s.o. koprneče, zaljubljeno gledati koga
to follow like sheep slepo slediti, iti za kom, ne imeti lastne podjetnosti
you might as well be hanged for a sheep as a lamb če že moraš biti obešen, naj bi se vsaj bilo izplačalo; če se greši, naj se (zares, pošteno) greši; kamor je šla sekira, naj gre še toporišče
to return to one's sheep figurativno vrniti se k prvotnemu predmetu pogovora

strȉga ž
1. ovca, ki jo strižemo, ki nam daje volne
2. nav. mn. zool. strige, Chilopoda

ùhotka ž ovca, ki se v tretjem letu še ne ojagnji

vȕnarica ž ovca, koza, žival z volno

zàoblica ž dial. na ražnju pečena žival, pujsek, ovca, jagnje

вівця́ -і́ ж., ôvca -e ž.

apīca -ae, f (iz. gr. ἄποκος brez volne) ovca golotrba: Varr., Plin., P. F.

bàura ž dial. brezroga ovca

big-horn [bíghɔ:n] samostalnik
zoologija debeloroga ovca, muflon

bȋrka ž (madž. birka) dial. ovca s kratko, kodravo volno

bjèluša ž (ijek.), bèluša ž (ek.)
1. bela ovca, kobila, krava, koza
2. lapornata zemlja, prst
3. sorta belega grozdja