preost|er [ó] (-ra, -ro) überscharf, zu scharf; šport igra: zu hart
| ➞ → oster
Zadetki iskanja
- protést protest; remonstration; (redko) protestation
kot v protést proti as a (ali in) protest against
protésti niso nič zalegli protests were in vain
vložiti oster protést to file a strong protest
vložiti protést proti... to lodge (to make, to enter) a protest against...
vložiti protést pri Združenih Narodih to file a protest with the United Nations - púškin rifle-
púškino kopito butt of a rifle, rifle-butt
púškina granata rifle grenade
púškina cev (gun-) barrel
púškin lesni del, ogrodje gun stock
púškin zaklep gunlock
slep (oster) púškin naboj blank (ball) cartridge - razúm intellect moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , intelligence ženski spol , entendement moški spol
zdrav razum bon sens, sens commun
imeti bister (oster) razum avoir l'esprit clair (pénétrant, perspicace), avoir une intelligence claire (pénétrante), avoir de la perspicacité
razum bistriti, ostriti affiner l'esprit (ali l'intelligence) - rób (-a) m
1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso
2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia
3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave
4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia - rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjzavihani rokavi ▸ feltűrt ujjsnemljivi rokavi ▸ levehető ujjpredolgi rokavi ▸ túl hosszú ujjširoki rokavi ▸ bő ujj, széles ujjčipkasti rokavi ▸ csipkés ujjstrgan rokav ▸ szakadt ujjtričetrtinski rokav ▸ háromnegyedes ujjsrajčni rokav ▸ ingujjrokav suknjiča ▸ zakóujjkašljati v rokav ▸ kontrastivno zanimivo könyökhajlatba köhögvšiti rokave ▸ ruhaujjakat bevarrskrajšati rokave ▸ ruhaujjat bevesz, ruhaujjat felhajtTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.
2. (stranska struga) ▸ ágstranski rokav ▸ mellékágrokav reke ▸ folyóágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav - sabljanje samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (bojevanje s sabljami) ▸ vívás, szablyavívás, kardvívásinštruktor sabljanja ▸ vívásoktatóučitelj sabljanja ▸ vívásoktatóšola sabljanja ▸ kontrastivno zanimivo vívóiskolatrening sabljanja ▸ kontrastivno zanimivo vívóedzéstečaj sabljanja ▸ kontrastivno zanimivo vívótanfolyamolimpijski prvak v sabljanju ▸ kontrastivno zanimivo olimpiai vívóbajnoksvetovno prvenstvo v sabljanju ▸ kontrastivno zanimivo vívó-világbajnokságprizor sabljanja ▸ kontrastivno zanimivo kardvívó jelenetodrsko sabljanje ▸ színpadi kardvívásšportno sabljanje ▸ sportvívássabljanje s floretom ▸ tőrvívássabljanje z mečem ▸ kardvívásEkipno tekmovanje v sabljanju z mečem so dobili Italijani, ekipno tekmovanje v gimnastiki pa Kitajci. ▸ A kardvívó csapatversenyt az olaszok, a tornász csapatversenyt pedig a kínaiak nyerték.
Sabljanje je eden najstarejših olimpijskih športov, na Slovenskem ga zasledimo že sredi 19. stoletja. ▸ A szablyavívás az egyik legrégebbi olimpiai sportág, amely a 19. század közepéig nyúlik vissza Szlovéniában.
2. (bojevanje s podolgovatimi predmeti) ▸ vívás, kardozás
Otroška leta je preživel med tekanjem po poljih, sabljanjem z odlomljenimi vejami in lovljenjem metuljev. ▸ A gyermekkorát azzal töltötte, hogy mezőkön szaladgált, letört ágakkal kardozott és pillangókat kergetett.
3. (oster in napet dialog) ▸ szócsata, szópárbaj
Prav parlament ob Temzi je visoka šola replik, bodic in duhovitosti - spomnimo se samo Winstona Churchilla in njegovega besednega sabljanja z neko predstavnico nežnega spola. ▸ A Temze melletti parlament a szópárbaj, a tüskék és a szellemesség magasiskolája – elég csak Winston Churchillre és a szebbik nem képviselőivel folytatott szócsatájára gondolni.
In razvnelo se je bojevito sabljanje stroke ter občinskih predstavnikov, vmešal se je tudi predstavnik ljubiteljskih rezbarjev. ▸ És fellángolt a harcias szócsata a szakma és a községi tisztségviselők között, amelyhez a műkedvelő fafaragók elnöke is csatlakozott. - sarkazem samostalnik
neštevno (raba zbadljivih pripomb) ▸ szarkazmus, gúnyneprikrit sarkazem ▸ leplezetlen szarkazmusoster sarkazem ▸ metsző gúny, csípős gúnybridek sarkazem ▸ fanyar gúnygrenek sarkazem ▸ keserű szarkazmusobilica sarkazma ▸ meglehetős szarkazmuskanček sarkazma ▸ enyhe szarkazmus, árnyalatni gúnyščepec sarkazma ▸ csipetnyi gúnypoln sarkazma ▸ gúnytelt, tömény gúnnyaluporabljati sarkazem ▸ szarkazmussal fűszerezizogniti se sarkazmu ▸ mellőzi a szarkazmustsarkazem na račun koga ▸ szarkazmus valaki rovásárajedek sarkazem ▸ maró gúnyDvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és a hangjában maró gúny volt.
Zgodba romana je polna sarkazma, ironije in družbene kritike. ▸ A regény története szarkazmussal, iróniával és társadalomkritikával van teli. - sluh moški spol (-a …) das Gehör, das Hörvermögen
oster sluh scharfes Gehör
tanek sluh die Feinhörigkeit
pojemanje sluha die Gehörabnahme
občutljivost sluha die Hörempfindlichkeit, Gehörempfindlichkeit
ostanek sluha medicina das Restgehör
preizkušanje sluha medicina die Hörprüfung
okvara sluha medicina der Hörschaden
ostrega sluha hellhörig - slúh hearing; sense of hearing
ki ima oster slúh quick of hearing, keen-eared, sharp-eared
o njem ni ne duha ne sluha there's no news of him - slúh ouîe ženski spol
imeti tenak, oster sluh avoir l'ouîe fine, (glasba) avoir, de l'oreille
izgubiti sluh perdre l'ouîe, devenir sourd
o njem ni ne duha ne sluha il a disparu sans laisser de traces - slúh oído m ; sentido m del oído
izguba sluha pérdida f del oído
imeti oster sluh tener oído fino
o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida - spúst (na smučeh) descente ženski spol
oster spust (pri smučanju) descente à pic
strmoglavi spust z letalom descente en piqué - srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóžeti s srpom ▸ sarlóval aratŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.požeti s srpom ▸ sarlóval learatžetev s srpi ▸ aratás sarlóvalklepati srp ▸ sarlót kalapálnabrusiti srp ▸ sarlót élezvihteti srp ▸ sarlót forgatklepanje srpov ▸ sarlókalapálásrezilo srpa ▸ sarló éleoster srp ▸ éles sarló
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlólunin srp ▸ Hold sarlójaozek srp ▸ keskeny sarlótanek srp ▸ vékony sarlóvideti srp ▸ sarlót látsvetel srp ▸ világos sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború. - strog [ó] (-a, -o) streng, poetično: gestreng; (nepopustljiv) unnachsichtig; (oster) scharf; (strikten) strikt, rigoros
strog nadzor die strenge Aufsicht
strog obraz eine strenge Miene
stroga dieta eine strenge Diät
stroga urejenost matematika strenge Ordnung
uporabljati stroga merila einen strengen Maßstab anlegen
strogo moralen sittenstreng
strogo postopati z (jemanden) hart in die Lehre nehmen
strogo zaupno streng geheim, komu kaj povedati: unter dem Siegel der Verschwiegenheit
strogo zaupni akt die Geheimsache - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - víd eyesight; sight; sense of sight; visual faculty (ali power)
iz vída out of sight
v vídu within sight
oster víd keen sight
medel, moten víd dim sight, dull sight
slab (dober) víd bad (good) sight
izguba vída loss of sight
imeti v vídu to have in view
izgubiti víd (oslepiti) to lose one's sight
izgubiti iz vída koga to lose sight of someone, to lose track of someone
izginiti iz vída to vanish from sight - vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]močan vonj ▸ erős szagV prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.nežen vonj ▸ lágy illatneprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szagzatohel vonj ▸ áporodott szagoster vonj ▸ éles szagomamen vonj ▸ bódító illataromatičen vonj ▸ aromás illatsvež vonj ▸ friss illatsladek vonj ▸ édes illatvonj po bencinu ▸ benzinszagvonj po morju ▸ tengerillatvonj po kavi ▸ kávéillatvonj se širi ▸ szag árad, illat áradPo zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérezzavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagolvonj vrtnic ▸ rózsaillatZaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.vonj parfuma ▸ parfümillatvonj znoja ▸ izzadságszagvonj hrane ▸ ételszagvonj po dimu ▸ füstszagvonj po znoju ▸ izzadságszagopojen vonj ▸ kábító illatprijeten vonj ▸ illat, kellemes illat
2. (dišava) ▸ illatnov vonj ▸ új illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.moški vonj ▸ férfi illatV septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.ženstven vonj ▸ nőies illatcvetni vonj ▸ virágillatcvetlični vonj ▸ virágillatodišaviti se z vonjem ▸ kontrastivno zanimivo illatosítja magátuporabljati vonj ▸ illatot használvonj za moške ▸ férfi illatvonj za ženske ▸ női illatvonj z notami ▸ jellegzetes illatOrientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.
3. (voh) ▸ szaglásčut za vonj ▸ szaglásizguba vonja ▸ szaglás elvesztéseTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.razvit vonj ▸ szaglást kifejlesztPes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.vonj in sluh ▸ szaglás és hallás
4. (o občutku) ▸ illat, szagdati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglikPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot árasztimeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatosVečsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érezV zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.vonj življenja ▸ életszagvonj smrti ▸ halálszagvonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szagavonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szagaAmerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illataZelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét. - zavòj (-ôja) m
1. curva, svolta; (reke) ansa:
zavoj v desno, v levo curva a destra, a sinistra
oster (cestni) zavoj tornante
2. pacco, involto:
odviti zavoj scartare, aprire il pacco
3. (ovitek) fascetta, striscia; (kuverta) busta
4. trg. confezione, scatola
5. crocchia (di capelli); film. bobina; spirale; (pri pisavi) svolazzo; strojn. (pri vijaku) passo
6. med. (povoj) fascia, benda
7. med. circonvoluzione:
možganski zavoj circonvoluzione cerebrale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. plužni zavoj spazzaneve
šport. smrtni zavoj (pri umetnostnem drsanju) spirale - zvók (-a) m suono; rumore; tono; nota:
dolg, oster, zamolkel zvok suono lungo, aspro, cupo
kovinski, votel zvok suono metallico, cavernoso
čistost zvoka purezza, limpidezza del suono
dušilec zvoka voj. silenziatore; muz. sordina
hitrost zvoka velocità del suono
mešalec zvoka mescolatore del suono
oddajnik, odjemnik zvoka generatore acustico, fonorivelatore, pick-up
ojačevalnik zvoka amplificatore del suono
reprodukcija, snemanje zvoka riproduzione del suono; registrazione, incisione del suono
zvoki harmonike, trobente il suono della fisarmonica, della tromba
zvoki vojaške godbe il suono della banda militare