Franja

oleastellus -ī, m (demin. k oleaster) bot. kalabrijska oljka, vrsta oljke: Col.

oleaster [ouliǽstə] samostalnik
botanika divja oljka

oleaster -strī, m (olea) bot. divja oljka: Ci., Col., Plin.; zaradi trdega listja in majhnih jagod: infelix V. — Heterogen. soobl. oleastrum -ī, n: silvae oleastrorum Aug.

Oleaster, der, Pflanzenkunde oleaster, divja oljka

olivastro² m bot. divja oljka (Olea europaea)

arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f

1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.

2. met. kar je narejeno iz drevesa
a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
d) metalno kopje: ferrata Stat.

3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin.

bāca, slabše bācca, -ae, f

1. jagoda: Ca., Vitr., Plin., lauri bacae V., bacae oleae Ci. ali olivae H.; occ. oliva, maslina: agricola cum florem oleae videt, bacam quoque se visurum putat Ci., ubi … certat baca Venafro H., bicolor (= zelena in črna) baca Minervae O. (ker je bila oljka posvečena Minervi); vsak okrogli (drevesni) sad(ež): arborum bacae Ci.

2. pren.
a) biser: detractam ex aure Metellae aceto diluit bacam H., nitebant in auribus bacae O., baca Indica Petr.
b) (verižni) člen, sklep: Prud.

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

cercītis -tidis, f (gr. κερκῖτις) kerkitida, neke vrste oljka: Col.

črna oliva stalna zveza
ponavadi v množini (plod) ▸ fekete olíva, fekete olívabogyó
Solato potresemo z orehi ali črnimi olivami. ▸ A salátára diót vagy fekete olívabogyókat szórunk.
Sopomenke: črna oljka

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

fētus -ūs, m (gl. fētus 3)

1. porod, pokot, kotitev, povrg, izleženje: Ap., faciam, ut uno fetu … pariat sine doloribus Pl., labor bestiarum in fetu Ci., discors concordia fetibus apta O. ploditev, fetibus inutiles (vaccae) Col.; metaf. (o rastl.) rast, poganjanje: rami … crescenti (arbori) adimunt fetūs V.; pren. prirastek, priraščaj: nec ullā aetate uberior oratorum fetus fuit Ci., ille Socratici fetūs proventus Ci. tisti naraščaj sokratske vzreje.

2. meton. telesni plod, dete, otrok: f. geminus ali gemellus O. dvojčka, (Pasiphaë) discordem utero fetum (sc. Minotaurum) tulit O., fetūs matrona dabit Tib. bo (po)rodila, Germania quos horrida parturit fetūs T. izrodke, sexūs sequioris edere fetum Ap. roditi deklico; pren. ne nobis scripta nostra tamquam recentes fetus blandiantur Q. kakor mladiči (po drugih = kakor novi proizvodi); (o živalih) mladič, zalega, leglo: f. canis Enn. fr. psiček, f. ovium ali pecorum V. jagnjeta, f. avium V. mladi ptiči, apium O. zalega, adultos educunt fetūs (sc. apium) V., f. cervae O. jelenček, capellae Tib. kozliček, fetum ad imam (quercum) ponere Ph. oprasiti se, suis f. T. prase, prašiček, pujsek, teneri f. Val. Fl., fetum edere Col. ali fetūs edere Tib., Amm. ali fetus facere Plin. jajca leči, valiti, portentosos fetus exstinguere Sen. ph., fetus ventri (leporis) exsecare Plin., f. equarum Amm. žrebeta.

3. metaf.
a) (o rastl.) α) brst, poganjek, mladika: frugipari f. Lucr., auricomos decerpsit arbore fetus V., croceo fetu circumdare truncos V. z omelovimi poganjki, inseritur … nucis arbutus horrida fetu V. z orehovo cepiko, f. olivae O. mlada oljka, in novos fetus reviviscere T.; pren.: omnis fetus repressus Ci. živi nagon. β) sad(je), plod, pridelek: f. frugum Pac. fr. poljščina, f. bacae Ci., f. arboreus O., fetūs arborei V., O., Amm., arbutei, triticei O., pulli O. črno sadje = murve, terreni arboreique Col. poljsko in drevesno sadje, meliores et grandiores fetus edere Ci. ali meliores reddere fetus Lucr. (o polju), ipsa (tellus) dedit dulces fetus Lucr., varios ponit (daje) fetus autumnus dant alios aliae (silvae) fetus V. obrodek, gravidi cum palmite fetus O. težko grozdje, fetuum pauperies Amm. grozdja; pren.: triplex animi f. Ci. duševni plod, dulces Musarum fetus Cat. sadovi.
b) kovinska žila: atros chalybis fetus humus … nutrit Sil.

Opomba: Star. abl. pl. fetis (nam. fetibus): Acc. ap. Non.

namizna oliva stalna zveza
ponavadi v množini (jed) ▸ asztali olívabogyó
Sopomenke: namizna oljka

oleast|er moški spol (-ra …) rastlinstvo, botanika (divja oljka) der Oleaster

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

symboliser [sɛ̃bɔlize] verbe transitif simbolizirati, predstaviti ali izraziti s simboli; biti simbol

on symbolise la victoire par la palme et le laurier zmago simboliziramo s palmo in lovorom, palma in lovor sta simbola zmage
l'olivier symbolise la paix oljka simbolizira mir, oljka je simbol miru

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

zelena oliva stalna zveza
ponavadi v množini (plod) ▸ zöld olíva, zöld olívabogyó
Zelene olive za vlaganje oberejo, ko te še niso dozorele. ▸ Az eltenni való zöld olívabogyókat a beérésük előtt szüretelik le.
V ponev sem vrgla nekaj zelenih oliv in jih popekla. ▸ A serpenyőbe beledobtam és megpirítottam néhány zöld olívát.
Sopomenke: zelena oljka

ἐλᾱ́α, ἐλαία, ἡ, ion. ἐλαίη [Et. iz ἐλαιϝᾱ, lat. olīva, ἔλαιον iz ἔλαιϝον] oljka, oliva.