-
εἰσ-ωπός 2 (ὤψ) ep. ki ima kaj pred očmi, εἰσωποὶ ἐγένοντο νεῶν zagledali so ladje.
-
ἑλίκ-ωψ, ωπος, ὁ, fem. ἑλικ-ῶπις, ιδος (ἕλιξ, ὄψ) ep. svetlook, bistrook.
-
ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?
-
εὐρύ-οπα, ὁ ep. = εὐρυ-όπης [nom. in voc. = acc.] dalekoviden, širnoviden (od ὄψομαι) drugi: dalekoglasen, mogočno grmeč, v daljavo grmeč (od ϝοπ, ὄψ, lat. vox).
-
εὐρ-ωπός 2 (εὐρύς, ὤψ) poet. širok, prostoren.
-
ἦνοψ, οπος, ὁ, ἡ [Et. iz swans – (gl. ἥλίος) + ὀψ] ep. svetel, bleščeč.
-
καλλωπίζω (ὤψ) 1. act. in pass. lišpam, lepotičim, krasim (obraz). 2. med. a) lepotičim se, lišpam se; b) baham se, ponašam se, štejem si kaj v čast; c) vedem se prisiljeno, delam se …, παραιτεῖσθαι καλλωπίζομαι odklanjam na videz.
-
κελαιν-ώπας, ου, ὁ, dor. -ώπης in fem. κελαιν-ῶπις, ιδος (ὤψ) poet. temen, črn, zloben.
-
κοιλ-ωπός 2 (ὤψ) poet. votel, vzbokel.
-
κυαν-ῶπις, ιδος, ἡ (ὤψ) ep. črnook, temnook.
-
κυν-ώπης, ου, ὁ, fem. κυν-ῶπις, ιδος [voc. masc. κυνῶπα] (ὤψ) ep. pasjih oči, pesjan, nesramnik (-ica).
-
μελί-γηρυς, -γᾱρυς, υος, ὁ, ἡ (γῆρυς) milo doneč, prijeten, sladek, blagoglasen ὄψ.
-
μέτωπον, τό (ὤψ) 1. čelo. 2. prednja stran ali vrsta, pročelje, ospredje, παρετάξαντο ἐν μετώπῳ s čelom naprej, v raztegnjeni vrsti, drug poleg drugega, εἰς μέτωπον ἔστην postavil sem se na čelo v srednjo vrsto, κατὰ μέτωπον od spredaj, v pročelju.
-
μώλωψ, ωπος, ὁ (μέλας, ὤψ) krvava maroga (klobasa od udarca), proga NT.
-
νυκτ-ωπός 2 (ὤψ) poet. ponočen, temen, ἀληθοσύνη = ἀλήθεια νυκτωπός resničnost nočnih sanj.
-
ὀπός2 gen. od ὄψ.
-
ὀψέ adv. [Et. sor. ὄπι-θεν, ὄπισθε, lat. ops-, abs-, ab-, op-] pozno, prepozno, naposled, (mnogo) pozneje, pozno po dnevu, zvečer, ὀψὲ τῶν σαββάτων po sobotnem večeru NT.
-
περι-άγνυμαι poet. ep. o glasu: lomim se, odbijam se, odmevam od vseh strani ὂψ Ἕκτορος.
-
πρόσ-ωπον, τό (gl. ὤψ, μέτωπον) [ep. pl. προσώπατα, dat. προσώπασι] 1. obraz, obličje, oko, pogled, κατὰ πρόσωπον v oči, v obraz, pred očmi, spredaj, πρὸ προσώπου pred očmi NT. 2. podoba, oseba, človek, postava, lice λαμβάνω, βλέπω εἰς, θαυμάζω πρόσωπον gledam (oziram se) na osebo NT. 3. krinka, uloga.
-
σκυθρ-ωπός 2 (σκύζομαι, ὤψ) temnega pogleda, grdogled, čemeren, godrnjav, žalosten, pobit.