Franja

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

íti ir; andar

iti po poti tomar un camino
iti ven salir
iti gor, dol subir, descender
iti za kom seguir a alg
iti po zdravnika ir a buscar al médico
iti k zdravniku ir al médico
iti v gledališče ir al teatro
iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
iti komu na roke asistir a alg
iti iz sobe salir de la habitación
iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
iti na potovanje ir de viaje
iti po vodo ir por agua
iti svojo pot proseguir su camino
iti vase volver sobre sí
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
takó ne gre así no puede ser
ne gre drugače no puede ser de otro modo
naj gre, kot hoče pase lo que pase
gre mu za glavo se juega la cabeza
gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
za kaj gre? ¿de qué se trata?
posli gredo dobro el negocio marcha bien
kako ti gre? ¿cómo te va?

iza predl. z rod.
1. izza: iza mojih leđa izza mojega hrbta, za mojim hrbtom; iza grma skoči zec izza grma je skočil zajec
2. za: ići iza pluga iti za plugom; tu se nešto radi iza zavjese za zaveso; samo iza dobroga konja diže se prašina; iza tog nemira osjeća se neizvjesnost za tem nemirom se čuti negotovost
3. po: iza sjednice; iza večere

Kastanie, die, (-, -n) Pflanzenkunde kostanj (echte pravi); beim Pferd: otiščanec; die Kastanien für jemanden aus dem Feuer holen iti (za koga) po kostanj v žerjavico

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

kôstanj botanika chestnut; (drevo) chestnut tree

divji kôstanj horse chestnut
užitni kôstanj (sweet, Spanish) chestnut
iti za koga po kôstanj v žerjavico to pull someone's chestnuts out of the fire, to be someone's cat's-paw
poslati koga po kôstanj v žerjavico to make someone pull one's chestnuts out of the fire

kôstanj (drevo) châtaignier moški spol , marronnier moški spol ; (sadež) châtaigne ženski spol , marron moški spol

divji kostanj marronnier d'Inde, marron d'Inde
gozd kostanjev bois moški spol (ali forêt ženski spol) de châtaigniers (ali de marronniers), châtaigneraie ženski spol
pečen kostanj marrons grillés (ali chauds)
kandiran kostanj marrons glacés
iti za koga po kostanj v žerjavico tirer les marrons du feu pour quelqu'un

kôstanj castaña f , (drevo) castaño m

divji kostanj (drevo) castaño m de Indias, (sadež) castaña f de Indias
gozd kostanjev castañar m, castañedo m
pečen kostanj castaña f asada
kandiran kostanj marrón glacé m
iti za koga po kostanj v žerjavico sacar(le) a alg las castañas del fuego

Kragen, der, (-s, -) ovratnik; Jagd griva; Musik glava z vijačnico; Technik (Lagerkragen) naslon; an den Kragen gehen iti zares, iti za glavo; am Kragen nehmen/packen zagrabiti za vrat, prijeti za kravateljc; an den Kragen wollen lotiti se (koga); jemandem den Kragen umdrehen zaviti vrat (komu); der Kragen platzt einem (človek) pobesni, popustijo (mu) živci; den Kragen aufschlagen zavihati ovratnik; Spanischer Kragen Medizin parafimoza

kŕsta (-e) f bara, feretro, cassa da morto:
iti za krsto seguire il feretro

marron [marɔ̃] adjectif, invariable kostanjeve barve; masculin užitni kostanj, maroni; technique kontrolna znamka (o navzočnosti delavca na delu); populaire obraz; udarec s pestjo

marron d'Inde divji kostanj
marrons glacés, grillés kandirani, pečeni kostanji
marchand masculin de marrons kostanjar
chaud les marrons! vroči kostanji!
yeux masculin pluriel marron oči kostanjeve barve
flanquer un marron à quelqu'un (populaire) prisoliti komu eno
tirer les marrons du feu (figuré) iti za koga po kostanj v žerjavico
elle porte bien le marron lepo se ji poda kostanjeva barva

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

noht [ó] moški spol (-a …) der Fingernagel, der Nagel
rob nohta der Nagelrand
kleščice za nohte die Nagelzange
krtačka za nohte die Nagelbürste
lak za nohte der Nagellack
odstranjevalec laka za nohte der Nagellackentferner
pila za nohte die Nagelfeile
škarje za nohte die Nagelschere
utrjevalec za nohte der Nagelhärter, Nagelfestiger
kožica nad nohtom die Nagelhaut
medicina grizenje nohtov das Nägelkauen
medicina krhkost nohtov die Nagelbrüchigkeit
nega nohtov die Nagelpflege
sredstvo za nego nohtov das Nagelpflegemittel
figurativno iti za nohte komu (jemandem) an Kopf und Kragen gehen
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega (jemandem) nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

paw¹ [pɔ:] samostalnik
šapa, taca
pogovorno roka, "taca"
pogovorno pisava

paws off roke proč!
to be s.o.'s cat's paw iti za koga po kostanj v žerjavico

pèsek (-ska) m dem. od pes (psiček) cagnolino:
iti za kom kakor pesek seguire, ubbidire qcn. docilmente

pompa -ae, f (izpos. πομπή)

1. slovesen obhod ali sprevod (procesija): Pl., N., Sen. ph., Lucan., Mart., Suet. idr., pomparum fercula Ci., pompam funeris ire O. iti za pogrebom, spremljati pogreb, udeležiti se pogreba, pompam ducere O. (pri poroki), V. (ob prazniku), O. (ob triumfu), pompae sollemnes V., funebris pompa T.; occ. prehod, slovesni sprevod, slovesni mimohod, defilé pri cirkuških igrah: Suet., Tert. idr., quid tu hunc de pompa laetaturum putas? Ci. (o Cezarju, čigar podobo so med slovesnim cirkuškim sprevodom nosili med podobami bogov), circus erit pompā celeber numeroque deorum O., ludorum die pompa duci coepta L., pompa circensis Stat.

2. meton. sprevod, niz, vod, vrsta, rajda, skupina, gruča: tua pompa Ter. tvoja tolpa, lictorum Ci., sarcinarum Mart., pecuniae Sen. ph., cenae Mart. prinašanje glavne jedi, glavna jed, „glavna rihta“, si tres sunt pompa libelli Pr. pogrebni sprevod, quoius haec ventri portatur pompa? Pl. fr. (o velikem nakupu na trgu).

3. metaf. (izjemna) lepota, razkošje, sijaj(nost), blesk, blišč, bleščava, bliščoba, pomp, pompoznost, veličastnost, veličastje, starejše velikolepje, veličje, veličnost: rhetorum pompa Ci., adhibere quandam in dicendo pompam Ci., epidicticum genus (sc. orationis) pompae quam pugnae aptius Ci., elatus est sine ulla pompā funeris N. brez pogrebnega sijaja, brez pompoznega pogreba, detrahere muneri suo pompam Sen. ph., pompa facundiae Min.