Franja

Zadetki iskanja

  • Stampflehm, der, Baukunst, Architektur phana ilovica, sphana ilovica
  • diluvium [-lüvjɔm] masculin, géologie aluvij; -naplavina iz te dobe

    diluvium glaiseux prhlica (ilovica)
  • gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

    jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
    mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
    eaux féminin pluriel grases pomije
    bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
    matière féminin grase maščoba
    mets masculin gras mesna jed
    plantes grases féminin pluriel kakteje
    pavé masculin gras spolzek tlak
    terre féminin grase ilovica
    paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
    gras masculin de la jambe meča
    gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
    de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
    aimer le gras rad jesti mastno
    avoir la langue grase nerazločno govoriti
    dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
    faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
    faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
    parler gras kvantati
    recevoir un gras dobiti udarec
    tourner au gras postajati debel
  • ilovk|a ženski spol (-e …) ➞ → ilovica
  • jámski cave (-); arhaično spelaean, spelean; troglodyte

    jámski biser (pizolit) cave pearl (pisolite)
    jámski medved cave bear
    jámska ilovica clay fill
    podor jámskega stropa roof fall
    jámski rov cave passage
    jámsko okno daylight
    jámski sediment cave deposit
    jámske risbe, slike rock drawings pl
    jámska klimatologija, meteorologija cave climatology, cave meteorology
    jámski les pit props pl
  • phan (-a, -o) Stampf- (ilovica der Stampflehm, beton der Stampfbeton)
  • Sardī2 -ōrum, m (iz gr. Σαρδώ = lat. Sardinia) Sárdi, Sardín(ij)ci, preb. otoka Sardinija, zloglasni zaradi svoje nezvestobe: CI. Ker so bili sard(in)ski sužnji po sardin(ij)ski vojni zelo poceni, preg.: Sardi venales (o zaničljivih ničvrednežih): VARR. AP. NON., CI. EP., AUR. Od tod adj.

    1. Sardus 3 sardín(ij)ski: Tigellius H., mel H. grenek med, creta PLIN. sardinska valjavska ilovica; subst. Sarda -ae, f Sárdka, Sardínka: CI. (z namigom na pomen subst. sarda).

    2. Sardŏnius 3 (Σαρδόνιος) sardín(ij)ski: CL., herba V. neka grenka, strupena vrst zlatičnic, menda naše plemenitašice (Ranunculus hirsutus LINN.)

    3. Sardōus 3 (Σαρδῷος) = Sardinius: regna O., terra SIL., mare PLIN., insula CL. = Sardinia. Subst. Sardinia -ae, f otok Sardínija: VARR., CI. EP., L., H., MEL., PLIN., MART.; od tod znova adj. Sardiniēnsis -e sardín(ij)ski): terra LUC. FR., triumphus N.
  • sphan (-a, -o) gestampft, Stampf- (ilovica der Stampflehm)
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • žarovzdŕžen (-žna -o) adj. metal.
    žarovzdržna ilovica terra da fonderia
  • ῑ̓λῡ́ς, ῦος, ἡ [Et. slov. il, ila; ilovica] ep. ion. blato, glen, nesnaga.
  • κέρα-μος, ὁ [Et. iz qeremo-s, lat. cremo, are] 1. glina, ilovica. 2. vse kar se nareja iz ilovice: glinasta posoda, lonec, vrč, Il. 5, 387 sodu podobna ječa, opeka; NT streha.
  • πηλός, ὁ [Et. slov. kal, kaluža, kalen, kaliti, lat. squalus] 1. glina, ilovica. 2. močvirje, glen, blato, omet.
  • φῡ́ρᾱμα, ατος, τό (φυράω) testo, ilovica NT.
  • заплывать, заплыть

    1. zaplavati; daleč plavati;

    2. napolniti se;
    пруд заплыл илом ilovica je zablatila ribnik;
    он заплыл жиром mast ga je zalila, preveč se je zredil