Franja

hēniochus -ī, m (gr. ἡνίοχος) ozvezdje Voznik, lat. auriga: Hyg., Plin. — Kot nom. propr. Hēniochī -ōrum, m (Ἡνίοχοι) Heníohi, pleme konjenikov v azijski Sarmatiji: Vell., Mel., Plin., Val. Fl., T., Amm. — Od tod adj.

1. Hēniochus 3 henioški: rates O.

2. Hēniochius 3 henioški: montes Plin.

Imāus -ī, m (Ἴμαος) Imaj, pogorje v azijski Skitiji: Plin.

kitajski jezik stalna zveza
(azijski jezik) ▸ kínai nyelv

klek¹ [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (tuja) die Thuja, der Lebensbaum; (ameriški Gewöhnliche Thuja/Gemeiner Lebensbaum, azijski Chinesische Thuja/Morgenländischer Lebensbaum, orjaški Riesen-Thuja/Riesen-Lebensbaum)

kontinent samostalnik
(površina kopnega) ▸ kontinens, földrész, világrészNekateri geografi menijo, da sta Evropa in Azija enoten kontinent z imenom Evrazija. ▸ Egyes geográfusok Európát és Ázsiát együttesen egyetlen kontinensnek tartják Eurázsia elnevezéssel.
Sopomenke: celina
Povezane iztočnice: stari kontinent, črni kontinent, peti kontinent

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

linsang moški spol (-a …) živalstvo, zoologija cibetovka: der Linsang (afriški Afrikanischer, azijski Asiatischer)

medved ogrličar stalna zveza
zoologija Ursus thibetanus (medved) ▸ örvös medve
Sopomenke: azijski črni medved

nosorog [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija das Nashorn (javanski Java-Nashorn, srhouhi [Rauhohr] Rauohr-Nashorn, sumatranski Sumatra-Nashorn)
azijski dvorožec Asiatisches Doppelnashorn
dlakavi nosorog Wollhaar-Nashorn
indijski nosorog Panzernashorn
Merckov nosorog Merck-Nashorn
orjaški nosorog živalstvo, zoologija, izumrla vrsta Riesennashorn
ozkousti/črni nosorog Spitzmaul-Nashorn
stepski nosorog živalstvo, zoologija, izumrla vrsta Steppennashorn
širokousti/beli nosorog Breitmaul-Nashorn

peščeni skink moški spol živalstvo, zoologija der Sandskink (floridski Floridanischer)
azijski peščeni skink Asiatischer Sandskink (breznogi Gesprenkelter)

Pityūs, acc. -ūnta, f (Πιτυοῦς) Pitiúnt, mesto v azijski Sarmatiji, ki so ga ustanovili Grki: Plin., Amm.

Rā, indecl. (=Ῥᾶ) Rá, reka v azijski Sarmatiji (zdaj Volga): huic Ra vicinus est amnis, in cuius superciliis quaedam vegetabilis eiusdem nominis gignitur radix Amm.

rdeči volk stalna zveza
zoologija Cuon alpinus (žival) ▸ vörös farkas, rőt farkas
Sopomenke: azijski divji pes, gorski volk

rhinocéros [rinɔserɔs] masculin nosorog

rhinocéros d'Asie, d'Afrique azijski (z enim rogom), afriški (z dvema rogovoma) nosorog

skink moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Glattechse, der Skink, -skink (berberski Berberskink, dvonožni Zweibein-Skink, pegasti Fleckenskink, progasti Streifenskink, storžasti Tannenzapfen-Skink, trnorepi Dornschwanzskink, vračarski Apothekerskink)
bodičasti skink der Stachelskink
kačasti skink der Schlangenskink
kapverdski skink der Kap-Verde-Skink
klinasti skink der Keilskink
kratkonogi skink der Kurzbein-Skink
mačji skink der Katzenskink
modrojezični skink der Blauzungenskink
orjaški skink der Riesenskink
pegasti skink der Fleckenskink
peščeni skink der Sandskink (floridski Floridanischer)
azijski peščeni skink der Asiatische Sandskink (breznogi der Schlangenschleichen-Skink)
slepi skink der Blindskink
srepogledi skink der Natteraugen-Skink
ščitoglavi skink der Helmkopfskink
šilasti skink der Lanzenskink
trnasti skink der Stachelskink
valjasti skink (peskoril) der Walzenskink (pegasti Gefleckter)
vitki skink der Schlankskink (rjavi der Braunskink)

slon [ô] moški spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija der Elefant; samec: der Elefantenbulle
afriški slon Afrikanischer Elefant (gozdni/ okroglouhi Rundohr-Elefant, der Rundohrige Waldelefant, stepski/veleuhi Großohr-Elefant, der Großohrige Steppenelefant)
azijski slon Asiatischer Elefant (cejlonski Ceylonelefant, indijski Indischer Elefant, malajski Malaya-Elefant, sumatranski Sumatra-Elefant)
ograda za slone das Elefantengehege
zgradba za slone das Elefantenhaus

2.
morski slon der See-Elefant

3. figurativno (neroda) das Trampeltier, der/das Trampel
cel slon ein Elefantenbaby
kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
imeti kožo kot slon eine Elefentenhaut haben

slòn zoologija éléphant moški spol

afriški (azijski) slon éléphant d'Afrique (d'Asie)
morski éléphant de mer, phoque moški spol à trompe
iz muhe narediti slona faire d'une mouche un éléphant, faire une montagne de quelque chose

srednje- geografija mittel-, zentral- (-ameriški mittelamerikanisch, -azijski zentralasiatisch, -italijanski mittelitalienisch …); mittel- (-debel mittelstark, -rjav mittelbraun, -dolg mittellang …)

sršen samostalnik
1. (žuželka) ▸ lódarázsPovezane iztočnice: azijski sršen

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]
Za sršene je to deveti zaporedni poraz. ▸ Zsinórban ez volt a lódarazsak kilencedik veresége.
Sršeni so prišli do zmage z 91 : 88, potem ko so zaostajali že za 23 točk. ▸ kontrastivno zanimivo A lódarazsak 23 pontos hátrányból győztek 91:88-ra.

ščuk|ec moški spol (-ca …)
azijski ščukec živalstvo, zoologija der Hechtling (pritlikavi Madraskärpfling, progasti Streifenhechtling)
kljunati ščukec živalstvo, zoologija der Knochenhecht (dolgokljuni Langnasen-Knochenhecht, kratkokljuni Kurznasen-Knochenhecht, progasti Gefleckter Knochenhecht, lopatokljuni der Kaimanfisch, der Alligatorhecht)