Franja

argon samostalnik
(žlahtni plin) ▸ argonSopomenke: Ar

Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,

1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.

2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.

3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.

4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.

arietō -āre -āvī -ātum(ariēs)

1. (o ovnu) zaganjati se, trkati: Sil., cornibus conitier in me arietare Acc. ap. Ci.

2. pren.
a) kakor oven zagnati (zaganjati se), zade(va)ti drug ob drugega: pars (equitum) arietat in portas V., acies inter se arietant Sen. ph., ar. in clipei orbem Val., Fl.; abs.: quae casus incitat, saepe turbantur et cito arietant Sen. ph., tecta contrario ictu arietant Sen. ph.; spotakniti (spotikati) se ob kaj, nad čim: longam viam ingressus es; et labaris oportet et arietes et cadas Sen. ph., nihil lubrici superest: nihil, in quo arietet aut labet Sen. ph.
b) trans. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti ob kaj, butniti (butati) ob kaj: nostras aedīs Pl. ob našo hišo, Macedonem... arietavit in terram Cu. je treščil z glavo ob tla, arietati inter se dentes Sen. ph. šklepetajoči; pren.: ubi aliquid animam insolitam arietari percussit Sen. ph. nenavajeno pretresov.

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

arreptīcius (adreptīcius) 3 (ar-, adripere) prevzet, navdušen, obseden: Eccl.

arrogantia (adrogantia) -ae, f (ar-, adrogāns) prevzetnost, ošabnost, oholost, (pre)oblastnost, (pre)drznost, brezobzirnost, domišljavost: huius adrogantiam pertinacia alterius aequabat L., sermo plenus adrogantiae Ci. preoblasten, predrzen, cum omnis adrogantia odiosa est, tum illa ingenii atque eloquentiae molestissima Ci., sibi tantam arrogantiam sumere C. navzeti se tolike predrznosti, arrogantiā uti C. oblasten, predrzen biti, adrogantiam et avaritiam exuere T., in adrogantiam compositus T.

arrōsor (adrōsor) -ōris, m (ar-, adrōdere) glodavec, le pren.: divitum Sen. ph.

arrūgia -ae, f (ar-, ad in runcāre?) rov v rudniku: Plin.

črnoborzijanec samostalnik
lahko izraža negativen odnos (kdor nezakonito trguje s čim) ▸ feketéző, üzér, zugárus
Črnoborzijanci namreč vedo, da imajo novopečeni ruski bogataši polne žepe dolarjev in evrov, zato je najnižja cena 800 evrov za najslabši sedež tekme ruske reprezentance. ▸ A feketézők tudják, hogy az újgazdag oroszok zsebe tele van dollárral és euróval, ezért 800 euró a legalacsonyabb ár a legrosszabb helyért az orosz válogatott egy meccsére.

davek samostalnik
1. (denarna dajatev) ▸ adóPovezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek

2. (negativne posledice) ▸ adó, sarcPrenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek.

fránža franja f

obšiti s franžami franj(e)ar

hâr hára m gl. âr ára m

ipse ipsa, ipsum (sestavljenka iz *is-pse, torej iz determinativnega is in pse, kar je najbrž soobl. = pote, pte v ut-pote, sua-pte; sestavo z determinativom dokazuje star. obl. eam-pse = ipsam Pl., reapse = rē-eā-pse Ci. Sprva se je torej pravilno sklanjal prvi del, šele pozneje (analogno po zaimkih iste, ille) drugi del te sestave.)

1. osnovni pomen on, ona, od tod v vsakdanjem življenju: on = gospodar, ona = gospodinja; pitagorejci označujejo izreke svojega učitelja z ipse dixit (gr. αὐτὸς ἔφα) Ci.; sluga imenuje tako svojega gospodarja: Nomentanus erat super ipsum H. je ležal nad gospodarjem = gospodarju na levi, passer suam norat ipsam Cat., ego eo, quo me ipsa misit Pl., ipsum propter vix liberti semiatrati exsequiantur Varr., lora tenebat ipse (milostljivi gospod = Nero) Iuv. Temu se pridružujejo primeri, ko pomeni ipse (ipsa) = on (ona) določeno, toda neimenovano osebo: celsior ipse (= Iuppiter) loco O., ipsa (= Semele) petenda mihist, ipsam perdam O., navis iactura facta est, ipsi (oni = ljudje) evaserunt L.

2. z oslabljenim pomenom označuje glavno osebo ali stvar v nasprotju z drugimi: on sam, sam, prav on, prav sam, osebno: eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit Graecos N., postquam in tuto ipse, ille in periculo esse coepit N., ne prius legatos dimitterent, quam ipse esset remissus N., Caesar legionibus legatos praefecit, ipse a dextro cornu proelium commisit Ci., ipse interviso Ci., agam per me ipse Ci., mihi ipse assentor Ci. V odvisnem govoru nadomešča pogosto refleksivni zaimek s poudarjajočim pomenom: non idem ipsis expedire et multitudini N., Iugurtha legatos misit, qui ipsi (njemu, zanj) liberisque vitam peterent S; redkeje v neodvisnem govoru: quem si parum ipsius pudor defendebat Ci.; v zvezi s kakim drugim zaimkom: hic ipse P. Servilius Ci., haec ipsa Diana Ci., hoc ipsum iudicium Ci., ille ipse M. Marcellus Ci., ab istis ipsis Mamertinis Ci.; poseb. pogosto is ipse (prim. 3, e).; refl.: se ipsum novit Ci.; prim.: nosce te ipsum Ci.; pa tudi: se ipse reprehendit N.; v povezavi z et ali quoque, kadar se prideva en pojem dvema ali več subj.: in Volscos transiit et ipsos (tudi) bellum molientes L.; v klas. lat. stoji v takih primerih samo ipse: C., Ci., S., hoc Rhipeus, hoc ipse (tudi) Dymas facit V.

3. occ.
a) sam od sebe, sam po sebi, po svoji glavi, svojevoljno: valvae ipsae se aperuerunt Ci., dum se ipsa res aperiret N., animus ipse aegrotus Ter.; v zvezi ipse mea (tuā, suā) sponte L.
b) sam zase, (že) sam: moventur per se ipsa Ci., aliud genitor secum ipse volutat V. sam pri (v) sebi, facinus ipsum Ci. sam po sebi, hoc quid sit, per se ipsum non facile interpretor Ci., nomen ipsum Romanum Ci. že samo ime, ipsā cogitatione Ci. le (zgolj) z … , lectica plena ipso Iuv. polna že njega samega, per se ipsa maxima est Ci., erat ipse immani acerbāque naturā Oppianicus Ci., ignoratio rerum, ex quā ipsā horribiles exsistunt saepe formidines Ci.
c) že: ut ipso aspectu cuivis iniceret admirationem sui N., ipso motu maior fit ignis L., ipsā naturā Ci. že po naravi, ipsā necessitate Ci., re ipsa atque usu Ci.
č) stopnjuje pojme: sam = celo, tudi: a multis ipsa virtus contemnitur Ci., Iuppiter ipse ruens H., in his ipsis rebus … Ci.
d) tesneje omejuje pojme = prav, ravno: tempore ipso, quo studuerant, pervenerunt Thebas N., die ipso, quo facturus erat proelium N., ad ipsum fornicem Ci., ad ipsa castra L., erant dies ipsi Ci., ipso vicesimo anno Ci., sub ipsā profectione C. prav v trenutku odhoda.
e) zlasti v zvezi s predhodnim is: in eo ipso bello Ci., eis ipsis comitiis Ci., in eo ipso portu Ci., in ea ipsa verba Ci., id ipsum agimus Ci., in eo ipso mentiuntur eaque ipsa causa belli fuit L., propter ipsa HS sescenta milia Ci., ob has ipsas causas Ci. prav zaradi tega, ad ipsum mane H. prav do ranega jutra, Brundisii mihi Tuliola mea fuit praesto natali suo ipso die Ci., ex ipsā caede fugere C. naravnost iz … , ad ipsos eius pedes procidere Suet., incidere in ipsam flammam civilis discordiae Ci., ad ipsas tuas partes redeo Ci. k tvoji pravi nalogi, haec ab ipsis cognoscite C. iz njihovih ust, duae cohortes ad id ipsum instructae intus L.

4. v gen. opisuje svojilno razmerje: ipsius nutu N. na njegov migljaj, nisi quod ipsorum moribus convenit N. njihovim svojskim, ipsius (ipsorum) esse Ci. njegov (njihov) biti, propter avaritiam ipsius Ci., ex ipsorum incommodo Ci., ipsorum permissu Ci.

Opomba: Star. in poznolat. nam. sg. m. ipsus (prim. f. ipsa, n ipsum): Pl., Ter., Cat., Aus.; vulg. soobl. ipsimus, ipsima = on, ona = gospod(ar), gospodinja: Petr.; šalj. superl. ipsissimus prav živ, živahen, prav pri sebi (= gr. αὐτότατος: Aristophanes): Pl., Afr. fr.; šalj. soobl. isse = ipse: Augustus ap. Suet. (Aug. 88, kjer beremo issi). — Gen. sg. m. ipsi: Afr. fr., dat. sg. m. ipso: Ap., dat. sg. f. ipsae: Ap., barbarski n. sg. ipsud: Ap. — Gen. sg. pri pesnikih pogosto ipsĭus. — Ipse okrepljen s členico -met: ipsemet Pl., ipsimet (nam. pl.) Ci.

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lúna luna f

rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
pristanek na luni alunizaje m
raketa na luno cohete m lunar
luna sije hace luna
pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
polna luna luna llena; plenilunio m
luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
živeti na luni (fig) vivir en la luna

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar

molsk|i [ó] (-a, -o) molar
molska masa kemija molare Masse
molski volumen kemija molares Volumen, das Molvolumen
Molar- (teža das Molargewicht, toplota die Mol(ar)wärme)

možák(ar) homme moški spol (de valeur ali décidé, courageux)

biti možak(ar) être (vraiment) un homme, être un homme (véritable)
izkazati se možak(ar)a se montrer homme, montrer qu'on est un homme, se conduire (ali agir) en homme (ali virilement)