Franja

kòzinac -īnca m bot. alpski grahovec, Astragalus alpinus

lȉpica ž
1. lipica
2. bot. alpski vimček, Epimedium alpinum

marmōtta f

1. zool. alpski svizec (Marmota marmota):
dormire come una marmotta spati kot polh

2. pren. zaspane

3. železn. kretnica

mȑmot m, mr̀mota ž (lat. marmota) zool. alpski svizec, Marmota marmota

pȁsvica ž bot. alpski zvonček

rockery [rɔ́kəri] samostalnik
vrt z umetnim skalovjem, vzpetinami; skalnjak, alpski vrt, alpinet

rock-work [rɔ́kwə:k] samostalnik
skalnata stena ali gmota; skalnjak, alpski vrt, alpinet, umetno skalovje
arhaično zgradba iz neoklesanega kamna; veščina v plezanju po skalah (stenah), skalaštvo

soldanelle [sɔldanɛl] féminin, botanique alpski zvonček

Soldanelle, die, Pflanzenkunde alpski zvonček, soldanela

stambecco m (pl. -chi) zool. (ibice) alpski kozorog (Capra ibex)

svízec -zca m zool. alpski svizac, mrmot, Marmota marmota

Troddelblume, die, Pflanzenkunde alpski zvonček

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

bedren|ec [é] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Bibernelle (veliki Große Bibernelle, navadni Kleine Bibernelle, alpski Alpenbibernelle)

bodak moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Distel, die Stacheldistel (kimasti Nickende Stacheldistel, navadni Wegstacheldistel, kodrasti Krause Stacheldistel, alpski Alpen-Stacheldistel)

čober [ó] moški spol rastlinstvo, botanika der Steinquendel, die Kalaminthe; (mačja zel) Clinopodium: der Wirbeldost; (dobra misel) der Dost; (kraški šetraj) das Winter-Bohnenkraut
alpski čober rastlinstvo, botanika Acinos: der Alpen(stein)quendel

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

glacier [glasje] masculin ledenik; izdelovalec ali prodajalec sladoleda, sladoledar; izdedelovalec zrcalnega stekla

glaciers des Alpes alpski ledeniki

gornik [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Bärentraube (vednozeleni/ zimzeleni Gemeine/Immergrüne Bärentraube, alpski Alpen-Bärentraube)

grint moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Greiskraut, das Kreuzkraut (navadni Gemeines Greiskraut, abraščevolistni/ozkorogljati Eberrauten-Greiskraut, alpski Alpen-Greiskraut, divjakovški Gemswurz-Greiskraut, gozdni Wald-Greiskraut, kranjski Krainer Greiskraut, lepljivi Klebriges Greiskraut, močvirski Sumpf-Greiskraut, obirski Obir-Greiskraut, omanolistni Spatelblättriges Greiskraut, podlesni Hain-Greiskraut, potočni Krauses Greiskraut, predalpski Voralpen-Greiskraut, razkrečeni Spreizendes Greiskraut, rečni [Fluß] Fluss-Greiskraut, rukvični Raukenblättriges Greiskraut, sivi Weißgraues Greiskraut, šentjakobov Jakobs-Greiskraut, vodni Wasser-Greiskraut)