Franja

nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità

paese m

1. dežela:
mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

2. država; ekst. domovina:
paese legale politiki, vladajoči razred
paese reale tiha večina
amare il proprio paese ljubiti domovino

3. vas:
paese natio rojstna vas, rojstni kraj
gente di paese vaščani, kmetje
fiera di paese vaški sejem
il paese della cuccagna Indija Koromandija
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

prédnji front; fore; leading

Prednja Azija Near East
prédnja četa advance guard
prédnja (bojna) črta front line
prédnji del front
prédnje kolo front wheel
Prednja Indija India proper
prédnja noga forefoot
prédnja os front axle
prédnji sedež front seat
prédnja vrsta front row, front rank
prédnja zavora front-wheel brake

prideloválec (-lca) | -lka (-e) m, f produttore (-trice); coltivatore (-trice):
Indija je prvi pridelovalec čaja na svetu l'India è il primo paese produttore di tè al mondo
pridelovalec krompirja pataticoltore
pridelovalec riža risicoltore
Brazilija je glavna pridelovalka kave il Brasile è il maggior produttore di caffè

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

vzhóden east, eastern, easterly

Vzhodna Azija East Asia
vzhódna (pravoslavna) Cerkev Eastern Church
Vzhodna Indija the East Indies
Vzhodno (Baltiško) morje the Baltic (Sea)
vzhódni Got Ostrogoth
v vzhódni Sloveniji in eastern Slovenia, in the east of Slovenia
vzhódno krilo (zgradbe) east wing
vzhódna fronta eastern front
vzhódni veter easterly wind, easterly

vzhóden oriental, d'est, de l'est

vzhodni blok (politika) bloc oriental
vzhodna cona (politika) zone orientale (ali Est)
vzho dna Afrika (Azija, Evropa) l'Afrique (l'Asie, l'Europe) orientale
vzhodni Nemec Allemand moški spol de l'Est
Vzhodna Nemčija l'Allemagne orientale (ali de l'est, politika de l'Est)
Vzhodna Indija les Indes orientales
vzhodni Got Ostrogot(h) moški spol
vzhodna obala côte orientale
vzhodni sektor secteur moški spol est (ali oriental)
vzhodna stran côté moški spol est, (gorovja) versant moški spol est
vzhodni veter vent moški spol d'est

vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente

vzhóden oriental; del Este, del este

vzhodni blok (pol) bloque m oriental
vzhodna dolžina (geogr) longitud f este
vzhodna cona zona f oriental
vzhodna Evropa (Afrika, Azija) Europa f (África f, Asia f) Oriental
vzhodni Nemec alemán m del Este
Vzhodna Nemčija Alemania f Oriental
Vzhodna Indija Indias f pl Orientales
vzhodni Got ostrogodo m
vzhodna obala costa f oriental (ali de Levante)
Vzhodna Marka la Marca Oriental
vzhodni sektor sector m oriental
vzhodna stran lado m este
vzhodni veter viento m del este, levante m

zahóden west, western, westerly; occidental

zahódne države the West
najzahodnejši westernmost
zahódno rimsko cesarstvo zgodovina Western Empire
Zahodna Indija West Indies
zahódni del Londona West End
v zahódni Sloveniji in the west of Slovenia
v zahódni smeri westward, westwards
zahódna fasada the west (ali the western) facade
zahódni veter west wind

Ἰνδικός 3 Ἰνδός 3 indijski, ἡ Ἰνδική (χώρα) Indija; preb. οἱ Ἰνδοί; ὁ Ἰνδός indijski kralj.

кисельный
молочные реки, кисельные берега Indija Kоromandija; dežela, kjer se cedita med in mleko