slámica (-e) f
1. dem. od slama pagliuzza
2. (cevka za pitje) cannuccia; bibl.
videti slamico v očesu bližnjega, ne videti bruna v lastnem vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio
Zadetki iskanja
- slán (-a -o) adj.
1. salato, salmastro, salso:
slan okus sapore salato; salato, salmastro
imeti slan okus sapere di salmastro
slane palčke salatini
slane preste ciambelline salate
pren. ne zaslužiti niti za slan krop guadagnare pochissimo, non aver di che mangiare
2. salato:
slani izviri sorgenti salate
slana puščava deserto salato
3. pren. (nespodoben, neprimeren) volgare, sguaiato
4. pren. (zelo visok) salato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slana sardela, slan sardon sardella sotto sale
geol. slani vrelec salinella - sléd (-ú) m
1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto
2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde
3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia - slép (-a -o)
A) adj.
1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno
2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione
3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine
4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso
5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca
6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re - slíkati (-am) imperf.
1. dipingere, ritrarre:
slikati portrete, tihožitja dipingere ritratti, nature morte
slikati na prostem, v ateljeju dipingere all'aperto, in studio
slikati na les, na platno dipingere su legno, su tela
slikati v akvarelu, olju, pastelu dipingere ad, in acquerello, ad olio, a pastello
2. (fotografirati) fotografare; med. (rentgensko) radiografare
3. pren. (opisovati, prikazovati) descrivere, ritrarre, riprodurre, raffigurare:
slikati v živih barvah descrivere in toni vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici fare il diavolo più nero di quanto non sia - slíšati (-im) imperf.
1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto
2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole - slúžiti (-im) imperf.
1. lavorare:
služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
služiti vojsko v mornarici servire in marina
služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
služiti na kmetiji lavorare in un podere
služiti za hlapca lavorare come garzone
2. servire:
služiti domovini servire la patria
3. guadagnare:
dobro služiti guadagnare bene
služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
4. servire, essere utile:
noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più
5. servire, fare da; servire a:
prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
služiti dvema gospodarjema servire due padroni
pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro - smentire
A) v. tr. (pres. smentisco)
1. postaviti, postavljati na laž
2. zanikati; demantirati
3. razočarati (pričakovanja), ne biti na višini:
smentire la propria fama ne biti na višini svojega slovesa
B) ➞ smentirsi v. rifl. (pres. mi smentisco)
non smentirsi ostati zvest samemu sebi - smér (-í) f
1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled
2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo
3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio
4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo - smét (-í) f
1. spazzatura, immondizie:
odlagališče smeti discarica
posoda za smeti bidone della spazzatura
2. granello (di polvere); corpo estraneo;
imeti denarja kot smeti avere soldi a palate
3. pejor. mascalzone, canaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via - smíliti se (-im se) imperf. refl. far pietà, far compassione a; avere, provare pietà per, di:
otrok se mi smili il bambino mi fa pietà, ho pietà del bambino
smiliti se samemu sebi autocommiserarsi
pren. denar se mu nič ne smili spende e spande a più non posso - smodník (-a) m polvere da sparo:
pejor. ta prav gotovo ne bo izumil smodnika costui certamente non inventa la polvere da sparo, non scopre l'America
vohati smodnik fiutare odor di polvere
pren. sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
brezdimni smodnik polvere infume
črni smodnik polvere nera - smrád (-ú) m puzza, puzzo; fetore, lezzo:
zadušljiv smrad un fetore soffocante
pejor. ta smrad nam ne bo ukazoval non ci lasceremo comandare da questo fetente - smúkati (-am)
A) imperf.
1. brucare; pelare; sfogliare:
koze smukajo poganjke le capre brucano i germogli
smukati vejo pelare un ramo
2. pren. muoversi, correre velocemente, saltare; muoversi, spostarsi di soppiatto, silenziosamente:
veverica smuka z veje na vejo lo scoiattolo salta di ramo in ramo
B) smúkati se (-am se) imperf. refl.
1. strusciare, lisciare
2. girare intorno
3. spostarsi velocemente, di soppiatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okrog deklet correre dietro alle ragazze, circuire le ragazze
pren. smukati se kakor mačka okoli vrele kaše non sapersi decidere - snéti (snámem) perf.
1. togliere, staccare; sfilare:
sneti ogrlico z vratu sfilare la collana
2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?
3. pog. pescare, arrestare; deportare:
tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada
4. obrt. finire la maglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
sneti doge (s soda) sdogare
navt. sneti jadrno prečko sferire
sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
sneti podkev sferrare
sneti opore spuntellare
sneti s tečajev sgangherare
sneti krinko smascherare
obrt. sneti šive sbastire
sneti uzdo scavezzare - sobóta (-e) f sabato:
pustna sobota sabato grasso
sobota s prostim popoldnevom sabato inglese
rel. velika sobota Sabato santo
PREGOVORI:
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga ogni sabato - sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)
1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.
2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.
3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl. - socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.
Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet. - sociālis -e (socius)
1. družbo zadevajoč, družben, družaben, sociálen: Amm. idr., beneficium dare socialis res est Sen. ph., homo sociale animal (gr. ζῷον πολιτικόν) Sen. ph., amicitiae Ap., consilium Aug.; adv. sociāliter kot dober prijatelj (drug, (so)tovariš), (po) prijateljsko, (po) tovariško, družno: Aug., non ut de sede secunda cederet (sc. iambus) aut quarta socialiter H.
2. zakonski: amor, foedera, iura, anni, torus O., sacra O. svatba, svatovščina, poroka, carmina O. svatovske (poročne) pesmi.
3. zavezniški, zaveznike zadevajoč, zaveznikov se tičoč, zaveznikov (gen. pl.): lex Ci., fides, foedus L., coetus L. = exercitus L., equitatus L., copiae, turmae T., classes Fl.; subst. sociālia -ium, n zavezniške zadeve (stvari): cuncta socialia composita T. - sociālitās -ātis, f (sociālis) družnost, družabnost, družljivost: primum est autem suo esse contentum, deinde, quos praecipue scias indigere, sustentantem foventemque orbe quodam socialitatis ambire Plin. iun., non remissionibus tuis eadem frequentia eademque illa socialitas interest? Plin. iun.