Franja

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

historien, ne [-rjɛ̃, ɛn] masculin, féminin zgodovinar, -rka

hiš|a¹ ženski spol (-e …) stavba: das Haus, -haus (družinska Familienhaus, dvodružinska Zweifamilienhaus, enodružinska Einfamilienhaus, individualna Einzelhaus, kamnita Steinhaus, kmečka Bauernhaus, meščanska Bürgerhaus, montažna Fertighaus, podeželska Landhaus, sosednja Nebenhaus, Nachbarhaus, sprednja/ob cesti Vorderhaus, stanovanjska Wohnhaus, z najemnimi stanovanji Mietshaus, večdružinska Mehrfamilienhaus, vogalna Eckhaus, vrstna Reihenhaus, zasebna Privathaus, za goste Gästehaus, za ogled Musterhaus, z vhodi z balkona Laubenganghaus)
Bela hiša das Weiße Haus
garažna hiša die Großgarage, nad zemljo: Hochgarage, pod zemljo: Tiefgarage
parkirna hiša das Parkhaus
mestna hiša plemiča: das Stadthaus, rotovž: das Rathaus
hiša Božja das Gotteshaus, Haus Gottes
figurativno hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
hiša iz kart das Kartenhaus
javna hiša das Freudenhaus
etnološko: moška hiša das Männerhaus
očetna hiša das Vaterhaus
rojstna hiša das Geburtshaus
spominska hiša die Erinnerungsstätte
… hiš Häuser-
(blok der Häuserblock), Haus- (gradnja der Hausbau)
hiša pri hiši Haus an Haus
od hiše do hiše von Haus zu Haus
(transport der Haus-zu-Haus-Verkehr)
v sosednjih hišah stanovati: Haus an Haus
nagnati koga iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen/weisen
ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
ne smeti v hišo Hausverbot haben

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hȉtati -ām
I.
1. metati: hitati kamenje
2. loviti: hitati konja
3. hiteti: hitati na posao; treba hitati eilju
II. hitati se
1. hiteti: umilna se ševa pjesmom k nebu hita
2. dvigati se: zvonik se hita pod oblake
3. ne hitajte se na nas kamenjem ne mečite kamenja na nas

hit|eti [é] (-im) pohiteti (z/s mit) eilen (h komu/čemu zueilen auf, za kom/čim (jemandem) nacheilen, dol hinuntereilen, mimo vorbeieilen, naprej vorauseilen, naproti komu/čemu jemandem/einer Sache entgegeneilen); pri hoji: hasten
ne hiteti sich Zeit lassen mit
pretirano hiteti s kakšno zadevo: (etwas) übers Knie brechen
hiti počasi eile mit Weile

hiteti glagol
1. (pri dejavnosti) ▸ siet, igyekszikVseeno besede pozorno izbira in ne hiti z odgovori. ▸ Szavait mégis alaposan megválogatja, és nem sieti el a válaszadást.
Zavesa je spet padla in na odru so hiteli postavljati novo sceno. ▸ Újra legördült a függöny, és a színpadon sietve állították fel az új díszletet.

2. (o premikanju) ▸ sietPo prvi eksploziji so reševalci hiteli na pomoč. ▸ Az első robbanás után a mentők siettek a segítségükre.
Sopomenke: drobencljati

3. (minevati) ▸ rohanŽivljenje je teklo naprej in niti opazila nisem, kako čas hiti. ▸ Az élet ment tovább, és észre sem vettem az idő rohanását.

hitlérien, ne [itlɛrjɛ̃, ɛn] adjectif hitlerjevski

hítnja ž naglica, hitrica, nuja: u -i ostaviti vrata otvorena; nije -e ne mudi se

hitra hrana stalna zveza
(o načinu priprave jedi) ▸ gyorsétel
Tudi kadim ne in ne jem hitre hrane. ▸ Nem dohányzom és nem fogyasztok gyorsételeket.
Jejte redno in dobro najmanj trikrat na dan, izogibajte se hitri hrani in alkoholu. ▸ Egyen rendszeresen legalább háromszor naponta jól, kerülje a gyorsételeket és az alkoholt.
Raziskave kažejo, da se tisti, ki jedo v restavraciji s hitro hrano dvakrat na teden, v dveh letih zredijo v povprečju za 4 kilograme. ▸ A kutatások szerint azok, akik hetente kétszer esznek gyorsételeket, két év alatt átlagosan 4 kilogrammot híznak.

HIV pozitiven stalna zveza
(okužen z virusom HIV) ▸ HIV-pozitív
Težava je tudi v tem, da večina HIV pozitivnih niti ne ve, da so okuženi. ▸ Az is gond, hogy a HIV-pozitív emberek többsége nem is tudja, hogy fertőzött.
Sopomenke: HIV-pozitiven

hlačke samostalnik
1. (žensko spodnje perilo) ▸ bugyiOb nakupu izbranega kompleta spodnjega perila vam hlačke podarijo. ▸ A kiválasztott alsóneműkészlet megvásárlásakor a bugyit ajándékba adják.
Povezane iztočnice: spodnje hlačke, vroče hlačke

2. (kratke hlače) ▸ nadrág, alsó, shortZa moške velja omeniti, da se na zmenek ne hodi v kratkih športnih hlačkah in majici brez rokavov. ▸ Férfiak esetében érdemes megjegyezni, hogy nem illik sportshortban és ujjatlan pólóban randevúzni.Sprehaja se po plaži in v tesno oprijetih hlačkah kaže svoje natrenirano telo. ▸ A strandon sétál és feszes fürdőnadrágjában mutogatja kidolgozott testét.
3. (otroško spodnje perilo) ▸ kisnadrág
Ko boste slekli hlačke in plenice, mu s staro plenico obrišite ritko. ▸ Amikor leveszi a kisnadrágját és a pelenkáját, akkor törölje meg a fenekét egy régi pelenkával.
Starši morajo poskrbeti, da otrok, star tri leta, ponoči ne lula več v hlačke. ▸ A szülőknek gondoskodniuk kell róla, hogy a hároméves gyerek már ne pisiljen éjszaka a kisnadrágjába.

hladnokŕven cold-blooded; cool; imperturbable; unruffled; deliberate; self-possessed, composed; calm; cool-headed; keeping one's temper, keeping one's presence of mind; calm, unmoved; cool as a cucumber

ostati hladnokŕven to keep cool
hladnokŕven človek a cool hand
ostal je popolnoma hladnokŕven he remained as cool as a cucumber, he didn't turn a hair
kaj takega hladnokŕven človek ne bi mogel napraviti a thing one could not do in cold blood

*hoc [ɔk] masculin vrsta igre na karte

cela lui est hoc to mu ne uide, to mu je gotovo

hoditi (hódim) gehen, -gehen (naokrog umhergehen, nazaj zurückgehen, okoli herumgehen um, spredaj/naprej vorangehen, vzdolž entlanggehen, za nachgehen, jemandem hinterhergehen)
hoditi po čem (teptati) (etwas) treten, mit den Füßen treten
hoditi peš zu Fuß gehen, laufen
hoditi okoli česa um (etwas) steigen/herumstreichen
domišljavo hoditi stolzieren
dostojanstveno hoditi schreiten, dahinschreiten
hoditi s palico am Stock gehen
počasi hoditi trödeln, nuddeln, krebsen
hoditi s težavo, šepaje humpeln
hoditi tipaje tappen
tresoče hoditi [tappern] tapern
hoditi z muko sich irgendwohin quälen/schleppen
hoditi po stopnicah Treppen gehen/steigen
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen
hoditi v šolo zur Schule gehen
hoditi v kino ins Kino gehen, ein Kinobesucher sein
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
figurativno hoditi lastna pota eigene Wege gehen
figurativno hoditi po krivih potih krumme Wege gehen
figurativno hoditi v črnini schwarz tragen, Trauer tragen
hoditi na izlete Wanderungen/Ausflüge machen
figurativno narobe hoditi komu (jemandem) nicht in den Kram passen
hoditi od vrat do vrat Klinken putzen
figurativno hoditi po glavi (ne iti iz glave) im Kopf herumgehen
hoditi po vodi medicina Wasser treten
figurativno hoditi komu v zelje (jemandem) ins Gehege kommen
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

hold² [hóuld] samostalnik
prijem, opora; moč, vpliv (on, over, of)
ameriško ustavitev, zadrževanje
arhaično utrdba

to afford no hold ne nuditi opore
to catch (ali get, lay, seize, take) hold of s.th. prijeti kaj, dobiti
to get hold of s.o. ujeti koga, zalotiti koga
to get hold of o.s. dobiti se v oblast, obvladati se
to get a hold on s.o. dobiti koga v oblast
to have a (firm) hold on s.o. imeti koga v oblasti
to keep hold of čvrsto držati, ne izpustiti iz rok
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
in politics no holds are barred v politiki je vse dovoljeno
to quit (ali let go) one's hold of izpustiti kaj iz rok
ameriško to put a hold on s.th. zaustaviti kaj, zadržati kaj
to take hold of one's fancy zbuditi domišljijo

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore

hold up prehodni glagol & neprehodni glagol
dvigniti, visoko držati, obdržati (se), trajati; podpreti; ovirati, zadržati, ustaviti; držati se pokonci; držati se (cene, vreme)
ameriško ustaviti in oropati

to hold up as an example pokazati kot primer
to hold up to view pokazati, dati na ogled
to hold up to ridicule osmešiti
to hold up one's head glavo dvigniti, ne dati se