Franja

twice [twáis] prislov
dvakrat

twice as good dvakrat boljši
twice as much dvakrat toliko, dvojno, še enkrat toliko
twice the sum dvakratna, dvojna vsota
twice three are six 2 x 3 = 6
he is twice my age on je dvakrat starejši od mene
to think twice about s.th. figurativno dvakrat, dobro kaj premisliti
not to think twice about ne misliti več (na kaj), pozabiti; takoj kaj napraviti (brez razmišljanja in oklevanja)

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.

tyrannus -ī (gen. pl. -īum Pac. fr.), m (gr. τύραννος)

1. samovladar, samodržec, sprva brez negativnega stranskega pomena: Miltiades perpetuam obtinuerat dominationem tyrannusque fuerat appellatus, sed iustus N.; pesn. metaf. vladar, glavar, gospod, gospodar, knez: H., Lucan., Sen. tr. idr., Nomadum tyranni V., dextram tetigisse tyranni (= Aeneae) V., duc ad vestri ora tyranni Val. Fl., qui ferat Aeaei sociis responsa tyranni Val. Fl., amnes tecta tyranni intravere sui (= Neptuni) O., tyrannus Phrygius (= Laomedon) O.; o spartskem kralju Nabisu (Nabis): L.

2. occ. tirán, samosilnež, samosilnik, samodržec, trinog, despot, nasilnik, starejše okrótnik, stráhonja; današnji negativni pomen je beseda dobila predvsem zaradi tiranske oblasti Dionizija mlajšega: H., Sen. tr., Val. Max. idr., tulis (sc. Sicilia) multos et crudelis tyrannos Ci., tyrannus libidinosus crudelisque Ci., tyrannus saevissimus et violentissimus in suos L., crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris Ci., animus noster modo rex est, modo tyrannus Sen. ph.; pl. tyranni tiráni tudi = samodržec z vso svojo rodovino in svojimi privrženci: ut tyrannos Thessaliae expellerent N.

übrig preostal; (andere) drug; die übrigen ostali, drugi; alle übrigen Gäste vsi drugi gostje; ein übriges tun storiti še kaj; im übrigen sicer (pa); übrig haben imeti časa itd.; etwas für jemanden übrig haben marati (koga); übrig sein ostati; ist noch was übrig? ali je še kaj ostalo?; nichts zu wünschen übrig lassen biti brez napake

učênje étude ženski spol , (obrti) apprentissage moški spol ; (poučevanje) enseignement moški spol , instruction ženski spol

učenje brez učitelja études sans professeur, instruction autodidacte

učênje estudio m ; (poučevanje) enseñanza f ; (obrti) aprendizaje m

učenje brez učitelja instrucción f autodidáctica

učin|ek¹ moški spol (-ka …) die Wirkung, na kaj: die Wirkung auf, die Auswirkung auf; (vplivanje) die Einwirkung auf; (čustveni Gefühlswirkung, dolgoročni Langzeitwirkung, drobilni Sprengwirkung, eksplozije Sprengwirkung, globinski Tiefenwirkung, nasprotni Gegenwirkung, potresni Erdbebenwirkung, povratni Rückwirkung, pravni Rechtswirkung, prostorski Raumwirkung, sekundarni Zweitwirkung, stranski Nebenwirkung, terciarni Drittwirkung, trajni Dauerwirkung, na množice Massenwirkung, na široke kroge Breitenwirkung, širjenja Breitenwirkung, šoka Schockwirkung, tople grede Glashauswirkung, sevanja Strahlenwirkung, usmeritveni Richtwirkung, zaviralni/inhibicijski Hemmwirkung, zdravilni Heilwirkung); der Effekt (barvni Farbeffekt, koristni Nutzeffekt, poljski Feldeffekt, svetlobni Lichteffekt)
negativni učinek der Schaden
(terapije Therapieschaden)
pozni učinek die Nachwirkung
brez učinka wirkungslos
elementarni kvant učinka fizika das Wirkungsquantum
z zagotovljenim učinkom [sicherwirkend] sicher wirkend
z globinskim učinkom tiefenwirksam

učínek effect (na on); result; consequence; impression

delovni učínek efficiency
brez učínka of no effect, ineffectually, without effect
imeti učínek to have (ali to take) effect; to work on (ali upon), to leave an impression, to be effective (ali efficient, efficacious, operative)
ne imeti učínka to have (ali to take) no effect, to prove ineffectual
napraviti učínek na koga to leave an impression on someone
doseči dober učínek to obtain a good result
to ni imelo nobenega učínka nanj it had no effect on him, it did not affect him
zdravilo ni imelo učínka the remedy did not work
učínki vojne the results of the war
učínki bolezni the results of a sickness
plačilo po učínku ekonomija merit pay
po učínku plačano delo piecework
ni učínka brez vzroka every effect has its cause

učínek effet moški spol , action ženski spol , efficacité ženski spol , résultat moški spol , rendement moški spol , production ženski spol , performance ženski spol , puissance ženski spol , valeur ženski spol

brez učinka sans effet, sans efficacité, inefficace, inopérant
jalov učinek (ec) puissance réactive (ali déwattée)
pravi učinek puissance réelle (ali active, efficace)
pravni učinek validité ženski spol juridique
razstrelni učinek effet d'explosion (ali explosif)
strelni učinek effet utile du tir
svetlobni učinek effet lumineux
učinek na uro rendement (ali débit moški spol) horaire
zdravilni učinek effet salutaire
s takojšnjim učinkom avec effet immédiat
imeti odločilen učinek produire un effet décisif
napraviti učinek na koga faire (ali produire, avoir) de l'effet sur quelqu'un
ostati brez učinka rester sans effet
plačati po učinku payer à (ali suivant) la production, payer au (ali suivant le) rendement
ni učinka brez vzroka il n'y a pas d'effet sans cause, il n'y a pas de fumée sans feu

učínek efecto m ; rendimiento m ; eficacia f

zdravilen učinek efecto saludable
brez učinka sin eficacia, sin efecto, ineficaz; inoperante; nulo
s takojšnjim učinkom con efecto inmediato
napraviti učinek na koga influir en alg
doseči dober (slab) učinek hacer (ali producir) buen (mal) efecto
imeti odločilen učinek producir un efecto decisivo
ne priti do učinka no llegar a surtir efecto
ostati brez učinka no producir ningún efecto
ni učinka brez vzroka no hay efecto sin causa
koristni učinek efecto m útil
zakon o vzroku in učinku ley f de la causalidad

úd limb; member

udje pl limbs pl, extremities pl
ki ima ude membered
brez udov memberless
spolni (moški) úd penis, pl penes
umeten úd artificial limb
ohromitev udov paralysis, palsy
imeti hrome ude to be paralytic (ali paralysed, palsied)
imeti zdrave úde to be sound of limb

udder [ʌ́də] samostalnik
vime (kravje, kozje itd.)

uddered ameriško ki ima vime
udderless ameriško brez vimena, poetično brez matere

ugovor [ô] moški spol (-a …) der Einspruch (gegen), der Einwand, die Einwendung (gegen) (pravni Rechtseinwendung), der Widerspruch; odločen: (protest) die Verwahrung (gegen); (izpodbijanje) die Anfechtung; zoper kršitev procesnih predpisov med postopkom: die Rüge
pravno sredstvo ugovora das Rechtsmittel der Vorstellung
brez ugovora widerspruchslos
izzvati ugovor auf Widerspruch stoßen

ugóvor objection ženski spol , réplique ženski spol , contradiction ženski spol , opposition ženski spol , protestation ženski spol

brez ugovora sans réplique (ali opposition, contestation, discussion)
če ni ugovora s'il n'y a pas d'objection

ūllus 3, gen. ūllīus, dat. ūllī, pron. indefinitum (demin. ūnus nam. *ūnulus, *ūnlus)

1. adj. (sploh) kateri, kak, neki, (ne)kdo: ullo modo Ter., si ullo modo potero Ci., ulla si tibi iuris perierati poena nocuisset umquam H., dum amnes ulli rumpuntur fontibus V., antequam imperium ullum accipere quivisset S., sine ullo remedio Ci., sine ulla vituperatione Ci. brez kake (= brez sleherne) graje, čisto brez očitka, sine ullo vulnere Ci. brez najmanjše rane, brez sleherne poškodbe; večinoma v nikalnih stavkih ali stavkih z nikalnim pomenom (non ali neque ullus = noben, nobeden, nikak): neque in ullam partem disputo Ci., debebat ullum nummum nemini Ci., an est commodum ullum tum expetendum? neque ullam picturam fuisse, quin conquisierit Ci.

2. (redko) subst. kdo, kaj; klas. le o osebah: nec probante ullo nec vocante L., negat se posse iter ulli per provinciam dare C. pravi, da ne more nikomur dovoliti … ; v pl.: quae tanta societas ullis inter se?; nam. neutr. klas. le ulla res: non opinor rem ullam potuisse mutari C., neque res ulla praetermissa est Ci. in nič se ni opustilo; šele pri L.: nemo ullius (nam. ullius rei) nisi fugae memor.

Opomba: Pesn.: gen. ūllĭus: O., Cat., V. (Catal.); gen. ūllī: Pl.; dat. ullae: Tib.

úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind

úm raison ženski spol , intellect moški spol , intelligence ženski spol , esprit moški spol , entendement moški spol , bon sens moški spol

biti brez uma, iz uma n'être pas dans son bon sens, être hors de son bon sens, avoir perdu la tête
imeti na umu avoir quelque chose en vue, méditer, projeter quelque chose
na um priti venir à l'idée (ali à l'esprit)
to mi ne gre iz uma cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, familiarno de la cervelle), cela m'obséde, j'y pense toujours
um se mu jo omračil il a l'esprit troublé, il n'a pas toute sa tête, il n'a plus son bon sens

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

umetnost [é] ženski spol (-i …)

1. die Kunst
likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
primitivna umetnost primitive Kunst
uporabna umetnost angewandte Kunst
lepe umetnosti množina die schönen Künste
-kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
… umetnosti Kunst-
(filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
brez občutka za umetnost unmusisch
strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
ki ljubi umetnost kunstliebend
ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

3.
po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst

Umschweife: ohne Umschweife brez okolišenja