Franja

encaisser [ɑ̃kɛse] verbe transitif inkasirati; vnovčiti; zapakirati v zaboje; posuti z gramozom (cesto); zajeziti (reko); botanique vsaditi; familier požreti (žalitve) dobiti (udarce); familier privoliti

ne pas encaisser quelqu'un (familier) koga ne moči trpeti
s'encaisser (dolina) biti zaprt kot v kotlu

encan [ɑ̃kɑ̃] masculin dražba

vente féminin à encan prodaja na dražbi
mettre à l'encan dati na dražbo
mettre sa conscience à l'encan biti (pod)kupljiv
la justice était à l'encan (figuré) pravica je bila naprodaj
vendre à l'encan prodati na dražbi

encargo moški spol naročilo, služba, nalog; naročeno blago; ukaz

como (hecho) de encargo točno ustrezajoč; kot naročen
por encargo de na pobudo
tener encargo de biti pooblaščen za
efectuar encargos opraviti naročila

enchaîner [ɑ̃šɛne] verbe transitif privezati na verigo, prikleniti, ukleniti; zvezati; navezati, povezati; technique okrepiti, ojačiti; figuré tlačiti, zasužnjiti

s'enchaîner povezati se (à z), biti povezan
presse féminin enchaînée (figuré) uklenjen, odvisen tisk

enchant [inčá:nt] prehodni glagol
očarati; začarati

to be enchanted at s.th. (with s.o) biti očaran, navdušen nad čim (kom)

enchantement [ɑ̃šɑ̃tmɑ̃] masculin očaranje; čaranje, čar, urok; draž, opojnost, slast; radost, navdušenost

(comme) par enchantement kot da bi začaral, kot začarano
la douleur a disparu comme par enchantement bolečina je izginila kot začarano
être dans l'enchantement biti v sedmih nebesih, biti presrečen

enchanter [ɑ̃šɑ̃te] verbe transitif očarati; začarati, uročiti; vzradostiti, razveseliti

s'enchanter de quelque chose zelo se veseliti, biti vesel česa

enchère [ɑ̃šɛr] féminin višja ponudba (na dražbi); pluriel javna dražba, avkcija; dražba (pri kartah)

enchères forcées prisilna dražba
la plus forte enchère najvišja ponudba
vente féminin aux enchères prodaja na javni dražbi
couvrir une enchère dati višjo ponudbo
être à l'enchère (figuré) biti naprodaj
mettre une enchère staviti višjo ponudbo
mettre, vendre aux enchères dati na dražbo, prodati na dražbi
pousser les enchères gnati cene kvišku (na javni dražbi)
acheter aux enchères izdražiti

enclume [ɑ̃klüm] féminin nakovalo, naklo; anatomie nakovalce; (figuré)

remettre un ouvrage sur l'enclume predelati neko delo
être, se trouver entre l'enclume et le marteau biti med dvema ognjema

encombrer [ɑ̃kɔ̃bre] verbe transitif zapirati, delati napóto; figuré prenatrpati, preobremeniti

s'encombrer biti prenatrpan; preobremeniti se (de z); delati si nadlego, napóto z
classe féminin encombrée prenatrpan razred
marché masculin encombré nasičeno tržišče
rue féminin encombrée zabasana ulica
encombrer le passage ovirati, zapirati prehod
ces valises encombrent le couloir ti kovčki delajo napoto na hodniku
encombrer sa mémoire de détails inutiles preobremenjevati svoj spomin s podrobnostmi

encontrar [-ue-] srečati, naleteti na; najti; smatrati (za)

encontrarse srečati se; soglašati
encontrarse malo slabo se počutiti
encontrárselo todo hecho biti zelo spreten

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

endive [ɑ̃div] féminin (= chicorée endive) endivija (solata)

être blanc, pâle comme une endive biti bled ko smrt

endommager [ɑ̃dɔmaže] verbe transitif poškodovati, prizadeti škodo (quelqu'un komu)

s'endommager poškodovati se; trpeti škodo, biti poškodovan

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

endue [indjú:] prehodni glagol
arhaično (with) obleči; opremiti; obvarovati

to be endued with biti opremljen s, imeti kaj

énergie [enɛrži] féminin energija, moč, sila; energičnost, odločnost, pogum

énergie électrique, mécanique, thermique, chimique, atomique, nucléaire električna, mehanična, termična, kemična, atomska, jedrska energija
énergie consommée poraba toka
compteur masculin d'énergie števec električne energije
dépense féminin d'énergie potrošnja energije
approvisionnement masculin en énergie électrique oskrba z električno energijo
appliquer, consommer toute son énergie à vse svoje sile zastaviti za
manquer d'énergie biti premalo energičen
protester avec énergie energično protestirati
utiliser l'énergie atomique uporabljati atomsko energijo

Energiebündel, das, ein Energiebündel sein biti poln energije

energij|a ženski spol (-e …) die Energie (tudi fizika); figurativno die Tatkraft, Spannkraft; -energie, -kraft (fuzijska die Fusionsenergie, jedrska Kernkraft, Kernenergie, koristna Nutzenergie, mirovna Ruheenergie, oddajna Sendeenergie, pomožna Hilfsenergie, površinska Oberflächenenergie, primarna Primärenergie, reakcijska Reaktionsenergie, sekundarna Sekundärenergie, sevalna Strahlungsenergie, sončna Solarenergie, Sonnenenergie, toplotna Wärmeenergie, torna Reibungsenergie, vezavna/vezalna Bindungsenergie, vodna Wasserkraft, vzbujevalna Anregungsenergie, zgorevalna Verbrennungsenergie)
jalova energija der Blindverbrauch
kinetična energija fizika kinetische Energie, Bewegungsenergie
kinetična energija padajočega telesa freiwerdende Fallenergie
potencialna energija fizika potentielle Energie; Lageenergie
… energije … Energie-
(vir die Energiequelle, izmena der Energiewechsel, izkoriščanje odpadne energije die Energierückgewinnung, oblika die Energieform, poraba der Energieaufwand, der Energieverbrauch, pridobivanje die Energiegewinnung, prihranek die Energieeinsparung, proizvodnja die Energieerzeugung, vrsta die Energieart, potrebe po energiji der Energiebedarf, oskrba z energijo die Energieversorgung)
fizika visokih energij die Hochenergiephysik
s pomožno energijo mit Kraftantrieb
reven z energijo energiearm
brez energije energielos
bogat z energijo energiereich
poln energije energiegeladen
z visoko energijo hochenergetisch
ki troši veliko energije/ za kar je potrebno veliko energije energieintensiv
figurativno biti poln energije človek: ein Energiebündel sein

enfance [ɑ̃fɑ̃s] féminin detinstvo, otroška doba (leta), otroštvo; otročad, otroci; figuré začetek

dès sa plus tendre enfance že od mladih nog
enfance délinquante mladostni prestopniki
ami masculin d'enfance prijatelj iz mladih let
protection féminin d'enfance varstvo, zaščita otrok
souvenirs masculin pluriel d'enfance spomini iz otroških let
fonds masculin d'aide à l'enfance des Nations Unies fond za pomoč otrokom pri Združenih narodih
être encore dans son enfance biti še v povojih
c'est l'enfance de l'art to je zelo preprosto, to je lahkó narediti
sortir de l'enfance odrasti
tomber en enfance, être en enfance pootročiti se, biti otročji