Franja

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

dogodívščina (-e) f (nenavaden, vznemirljiv doživljaj) avventura; impresa:
pripovedovati o (svojih) ljubezenskih dogodivščinah raccontare delle proprie imprese amorose
želja po dogodivščinah amore dell'avventura

dogovor [ô] moški spol (-a …)

1. med osebami, neformalen: die Vereinbarung, die Absprache, (zmenek) die Verabredung; (konsenz) die Ubereinstimmung

2. med podjetji, državami: die Übereinkunft, die Absprache (glede cen Preisabsprache, koalicijski Koalitionsabsprache, tržni Marktabsprache), (sporazum) die Vereinbarung (o nadzoru nad oborožitvijo Rüstungskontrollvereinbarung, med strankami Parteienvereinbarung); (pogodba) das Abkommen
|
skleniti dogovor eine Vereinbarung/Absprache/Abmachung treffen, zu einer Übereinkunft/Übereinstimmung kommen
držati se dogovora die Absprache/ Vereinbarung einhalten
po dogovoru nach Absprache, in Absprache mit, (s strinjanjem) im gegenseitigen Einvernehmen
v skladu z dogovorom vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, verabredungsgemäß

3. (konvencija) die Konvention

dogóvor agreement; arrangement; compact; consensus; treaty; appointment

družbeni dogóvor social agreement; social compact
medsebojni dogóvor mutual compact
po splošnem dogóvoru by general agreement

dogóvor convention ženski spol , entente ženski spol , accord moški spol , arrangement moški spol

po dogovoru comme convenu, de concert
samoupravni dogovor convention autogestionnaire

dogóvor convenio m , acuerdo m ; contrato m ; pacto m

po dogovoru según convenio
prijateljski (vzajemen, dvostranski) dogovor convenio m amistoso (mutuo, bilateral)
obnoviti (odpovedati, razveljaviti, skleniti) dogovor renovar (rescindir, anular, concluir) un contrato

dohód access; avenue; entry

dohódi k... approaches pl to...
dohód v grad access to the castle
dohód do gradu je po tej cesti the castle is approached by this road

dohod|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. das Einkommen, Einkünfte množina
dohodek iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte množina
-einkommen (bruto Bruttoeinkommen, celokupni Gesamteinkommen, čisti Reineinkommen, dejanski Realeinkommen, po osebi Pro-Kopf-Einkommen, po učinku Leistungseinkommen, v naravi Naturaleinkommen, Roheinkommen, letni Jahreseinkommen, mesečni Monatseinkommen, minimalni Mindesteinkommen, narodni Nationaleinkommen, Volkseinkommen, neto Nettoeinkommen)
katastrski dohodek der Bodenertrag

2. iz delovnega razmerja: der Lohn, das Gehalt, Bezüge množina
letni dohodek Jahresbezüge množina
➞ → osebni dohodek

3. (prejemki) die Einnahme, Einnahmen množina
dohodek iz najemnin die Mieteinnahme
dohodek od obresti die Zinseinnahme
predvideni dohodek die Solleinnahme, die Einnahmeerwartung
stranski dohodek die Nebeneinnahme
|
brez dohodka einkommenslos, verdienstlos
izpad dohoda der Einnahmeausfall, Verdienstausfall, Lohnausfall
nadomestilo za izpad dohodka die Verdienstausfallsentschädigung
neobdavčeni del dohodka der Grundfreibetrag, Steuerfreibetrag
porazdelitev dohodka die Einkommensverteilung
vir dohodka das Erwerbsmittel, die Einnahmequelle
imeti prenizke osebne dohodke unterbezahlt sein
ki ima nizke dohodke einkommensschwach
ki ima visoke dohodke einkommensstark
imeti previsoke (osebne) dohodke überbezahlt sein
dodatni dohodki/višji dohodek od pričakovanega Mehreinnahmen množina
proračunski dohodki Haushaltseinnahmen množina

dȍhvāt m, dòhvat m, mn. dòhvati, rod. dȍhvātā
1. doseg: na -u ruke; knjiga ti je tu, na -u ruke knjigo imaš tu, samo sezi po njej
2. raditi na dohvat ruke delati površno; uzimati na dohvat jemati, kar pride pod roko; na dohvat puške na streljaj

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

dokazati se povratni glagol
(pokazati sposobnost) ▸ bizonyít
Vse vam bo šlo kot po maslu, dokazali se boste in poželi občudovanje. ▸ Minden olajozottan fog menni, bizonyítani fogsz és csodálni fognak.
Na turnir se vedno odpravim z jasnim ciljem - dokazati se na najvišji ravni. ▸ A tornákon mindig világos célkitűzéssel indulok – hogy a legmagasabb szinten bizonyítsak.

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dóktor (-ja) | -ica (-e) m, f

1. dottore (-essa):
promovirati za doktorja addottorarsi
doktor prava dottore in giurisprudenza
doktor znanosti dottore di ricerca, Doctor of Philosophy (Ph. D.)
častni doktor dottore honoris causa

2. pog. dottore (-essa), medico:
poslati po doktorja mandare per il dottore

3. star. (odvetnik) avvocato

doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátusZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.

doktorska disertacija stalna zveza
(znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezésČlani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.

dôl down, downward(s)

po hribu dôl downhill
po stopnicah dôl downstairs
gor in dôl up and down

dôl adv.

1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù

2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

dolābella -ae, f (demin dolābra) krampič, motičica, sekirica: Col. — Kot rimski nom. propr. Dolābella -ae, m Dolabela, družinsko ime rodu Kornelijcev, poseb.

1. P. Cornelius Dolabella Publij Kornelij Dolabela, Ciceronov zet, tretji Tulijin mož; l. 43 se je v Laodiceji dal usmrtiti svojemu sužnju: Ci. ep.

2. Cn. Cornelius Dol. Gnej Kornelij Dolabela, pretor v Kilikiji; zaradi grabeža je bil obtožen in obsojen na pregnanstvo: Ci. — Od tod adj. Dōlabelliānus 3 Dolabelov, dolabelski = imenovan po nekem Dolabeli: Dolabelliana pira Col.

dòlaziti -īm
1. prihajati: dolaziti poslom u grad; vlak, voz dolazi na stanicu; dolazi mi želja za jelom
2. postajati: zdravlje mi dolazi slabije
3. pripadati: tebi dolazi prema računu još hiljadu dinara
4. veljati: to dolazi na tisuću dinara
5. naraščati: voda dolazi
6. izvirati, prihajati: dolaziti iz otmjene, otmene kuće
7. biti: on mi dolazi brat od strica on je moj bratranec po očetu

Dolenjsk|o [é] srednji spol (-ega …)
na Dolenjskem in Unterkrain
na Dolenjsko nach Unterkrain
po Dolenjskem durch Unterkrain
z Dolenjskega aus Unterkrain