Franja

sôba (-e) f camera, stanza; vano, locale:
stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo l'appartamento comprende due stanze, la cucina, l'anticamera, i servizi e la dispensa
oddati sobo v najem affittare una stanza
delovna soba studio
dnevna soba soggiorno
otroška soba stanza dei bambini
soba za goste stanza degli ospiti; foresteria
bolniška soba stanza di ospedale
gostilniška soba locale (di trattoria)
hotelska soba camera d'albergo
enoposteljna, dvoposteljna soba camera singola, doppia
sejna soba sala delle riunioni
samska soba monolocale
rtv. gluha soba studio con isolamento acustico
med. izolirna soba, soba za intenzivno nego reparto di isolamento, di rianimazione
spominska soba stanza commemorativa

socialízem (-zma) m polit. socialismo:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
krščanski socializem socialismo cristiano
utopični socializem socialismo utopistico
znanstveni socializem socialismo scientifico

society [səsáiəti] samostalnik
družba; skupnost, zadruga; družbeno okolje; društvo, združenje, združba, zveza društev; višji krogi, imenitna (elegantna) družba (svét); družabnost, družabno življenje, občevanje
cerkev red
ameriško, cerkev člani cerkvene občine, ki imajo pravico glasovanja

society column družabne vesti (rubrika v časopisu)
co-operative society potrošniška zadruga
society goods družbeno premoženje
human society človeška družba
society lady dama iz visoke družbe
the leaders of society vodje (vrhovi) družbe
society people višja družba
the Society of Friends kvekerji
the pests of society figurativno paraziti (družbe)
the Royal Society Kraljeva Družba (vrsta akademije znanosti, ustanovljena leta 1662)
I always enjoy his society vedno sem vesel njegove družbe
to go into society zahajati v družbo

sočustvováti to sympathize (z with); to compassionate; to have compassion (z on); to commiserate (z with)

sočustvujem z vašo žalostjo I sympathize with you in your grief

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sodelovánje (-a) n collaborazione, cooperazione, concorso, partecipazione; intesa:
gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami collaborazione economica, culturale, politica tra i paesi vicini
delovati v sodelovanju s kom agire d'intesa con qcn.
jur. sodelovanje z oboroženo tolpo partecipazione a banda armata
pravica do sodelovanja na natečaju diritto a partecipare a un concorso
sodelovanje z okupatorjem collaborazionismo

sodíti (na sodišču) to judge, to give (ali to pass) judgment; to administer justice, to hear a case; to sit in court, to try, to sit in judgment upon; (meniti, misliti) to think, to deem, to be of the opinion, to consider, to estimate; (kritizirati) to criticize

slabo, krivo sodíti to misjudge, to have a wrong opinion of, to be mistaken, to get it wrong
sodim, da... I believe (ali think, reckon) that...
sodeč po njegovih besedah judging by his words
sodíti koga po sebi (arhaično) to measure another's foot by one's own last
ne sodi drugih po sebi don't judge other people by yourself

sodíti (-im) imperf.

1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita

sofisticare

A) v. intr. (pres. sofistico) sklepati s sofizmi; dlakocepiti

B) v. tr. ponarediti, ponarejati (živila), dodajati umetne snovi, spreminjati zgradbo:
sofisticare i vini ponarejati vina

soglásje (-a) n

1. accordo; consenso, acconsentimento, assenso:
v popolnem soglasju di comune accordo

2. assenso, benestare, beneplacito:
mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez soglasja staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso, il benestare dei genitori

3. armonia, concordia

soglášati to agree (z with); to be agreeable (to)

ne soglášati to disagree (with); (pristati) to consent, to assent
soglašam s tem I am in agreement with it
soglašam z vami v tej točki I agree with you on that point

sogno m sanje, sen (tudi ekst.):
i dolci sogni della gioventù sladke mladostne sanje
libro dei sogni sanjske bukve
un sogno di ragazza sanjsko lepa deklica
neanche, nemmeno, neppure per sogno sploh ne, nikakor ne
coronare il proprio sogno d'amore poročiti se z ljubljeno osebo
credere nei sogni verjeti v sanje
fare un sogno sanjati kaj
parere, sembrare un sogno zdeti se neverjetno, videti se kot sanje

soil² [sɔ́il]

1. samostalnik
umazanost, umazanija, nesnaga, nečistoča; madež (tudi figurativno)
močvirnata luknja, blatno ležišče (divjačine)

night-soil vsebina stranišča, greznice, ki se ponoči izprazni
to go (to run) to soil iskati zavetje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati (se), umazati (se), onesnažiti (se)
figurativno omadeževati, umazati

this fabric soils easily to blago se hitro umaže
I would not not soil my hands with it jaz si ne bi hotel umazati rok s tem

soldato m

1. voj. hist.
soldato mercenario, di ventura najemniški vojak

2. voj. vojak:
soldato semplice navadni vojak
soldato scelto desetnik
andare soldato iti k vojakom
fare il soldato služiti vojake
tornare da soldato odslužiti vojsko, biti odpuščen iz vojske

3. pren. vojak, bojevnik, borec:
un soldato della pace tra i popoli bojevnik za mir med narodi

4. zool. vojak (čebela, termit)

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)

sole m

1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se

3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak

4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode

6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik

solere^*

A) v. intr. (pres. sōglio) imeti navado:
i saggi sogliono parlar poco modri ljudje ponavadi malo govorijo

B) v. intr. impers. biti navada:
come si suol dire kakor je navada reči, kot se reče

soliar -āris, n (solium) prestolna preproga, prestolno pregrinjalo: P. F., Phrygio, qui pulvinar poterat pingere, soliar † devigebat Varr. ap. Non., solia appellantur sedilia, in quibus non plures singulis possint sedere; ideoque soliar sternere dicuntur, qui sellisternium habent, et sol[i]aria vocantur Babylonica, quibus eadem sternuntur Fest.

sombre, somber [sɔ́mbə] pridevnik (sombrely prislov)
temačen, temen, mračen, mrk; temne barve
figurativno žalosten, otožen

a sombre sky mračno nebo
sombre prospect slab(i) obet(i), izgled(i)

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)