Franja

semaphore [séməfɔ:]

1. samostalnik
semafor, signalna naprava; optični telegraf
vojska & navtika signaliziranje z dvema zastavicama

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
dajati znake s semaforom, s signalnimi zastavicami

semaphore [semafɔr] masculin (železnica) semafor; signalni drog z optičnimi znaki

semel, adv. num. (iz indoev. kor. *sem- + el (iz *-li); prim. skr. sa-kŕ̥t naenkrat, enkrat, gr. εἷς, μία (iz *σμία), ἕν, lat. sem-per, semi-, sim-plex, sim-plus, sim-ilis, sin-guli, sincerus, mille)

1. enkrat, le (samo) enkrat: CU., ENN. AP. VARR. idr., non semel, sed bis frumentum vendidisti CI., nec hoc semel fecis, sed saepius N., haud semel PL. ali non semel CI. ne (samo) enkrat, plus semel VARR. ali plus quam semel CI., VELL. več kot enkrat, večkrat, semel atque iterum CI., C., L., SUET. ali semel iterumque PETR. enkrat in še enkrat = dvakrat, zdaj in zdaj, ponovno, semel atque iterum ac saepius CI. zopet in zopet.

2. (pri naštevanju) z iterum, deinde, item idr. enkrat = prvikrat, prvič: bis rem publicam servavi, semel gloriā, iterum aerumnā meā CI., bis ab eo esse demissum, semel ad Corfinium, iterum in Hispania C., ter proditae patriae sustinendum est crimen, semel, cum defectionis ab Rōmanis, iterum, cum pacis eum Hannibale fuisti auctor, tertio hodie, cum restituendae Rōmanis Capuae … impedimentum es L., semel ... deinde CI., semel ... item SUET.; abs. prvikrat = prejšnjikrat: ubi exorta est semel PL., cum ad idem, unde semel profecta sunt, cuncta astra redierint CI.

3. (nepoudarjeno) enkrat = kdaj, včasih = že, vendar že: quod semel dixi, haud mutabo PL., qui semel a te sint liberati timore CI., in tuendo, quod semel annuisset, tantā erat curā N., possessum semel obtinerent imperium L., incitato semel militi L., semel emissum volat irrevocabile verbum H., inclinatum semel animum praecipitem agere exempla maiorum IUST.; v zvezi z raznimi conj.: si semel amoris poculum accepit PL., ubi animus semel cupiditate se devinxit mala TER., ubi semel a ratione discessum est CI., ut semel Gallorum copias proelio vicerit C., cum semel coepit, labitur CI., aut semel in nostras quoniam nova puppis harenas venerat O. denique ut semel finiam Q.

4. naenkrat, takoj, hkrati, enkrat za vselej: DIG. idr., corvus semel radere terram PL., quibus semel ignotum a te esse oportet CI., dimicantes aut vitam semel aut ignominiam finirent L., semel humum ore momordit V., pudicitia deperit semel O., totas semel absorbere placentas H., orationis omnes virtutes semel complectitur Q., semel in perpetuum ali semel et in perpetuum FL.; occ. (v govoru) naenkrat, enkrat za vselej, z eno besedo, skratka, na kratko: cum facile orari, tum semel exorari soles CI., ut fundus (cena zemljišča) semel indicaretur CI., ut semel dicamus PLIN., nec hoc semel decretum erat Q.

semidetached [semiditǽčt] pridevnik
(o hiši) ki ima skupen zid samo z enim sosedom

semidetached house hiša dvojček

sēmi-plēnus 3 (sēmi in plēnus)

1. napol (na pol) poln, polpoln, ne ves poln, ne docela poln: scrobes COL

2. occ. napol popoln, (le) napol polnoštevilen, (le) napol z vojaki (mornarji) oskrbljen: naves CI., stationes L., legio VELL., semiplenum eum (sc. actum) significans PRISC., elocutiones SERV.; subst. pl. n.: ut semiplena dicendo cogat et interrogare et avidius audire Troianos SERV.

semipostal [semipóustəl] samostalnik
z doplačilom prodana poštna znamka (zlasti v dobrodelne namene)

send down prehodni glagol
izključiti z univerze; vreči; spustiti, znižati (temperaturo itd.); (boks) zrušiti, pobiti na deske (na tla)

Senfgurke, die, kisla kumarica z gorčičnim semenom

Senftopf, der, lonček z gorčico

sensibilizzare v. tr. (pres. sensibilizzo)

1. senzibilizirati, povečati občutljivost

2. pren. osvestiti, osveščati; prebuditi:
sensibilizzare politicamente i giovani politično osveščati mladino

3. foto senzibilizirati, premazati ploščo z emulzijo

sēnsi-ficō -āre (sēnsus in facere) z občutkom (občutjem, zaznavo) obdariti (obdarjati, obdarovati), narediti (delati) kaj občutljivo: rupes tonis M., est alia vis non solum, quā vivifico, sed etiam quā sensifico carnem meam AUG.

sententiōsus 3 (sententia) bogat (obdarjen) z mislimi (z izreki, s sentencami), poln misli (izrekov, sentenc), miselno (sentenčno) bogat, obilnomiseln, misliv, sentenčen, sentenciozen: genus dictionis CI. Adv. sententiōsē

1. miselno bogato, bogato z idejami (mislimi), sentenčno, sentenciozno: sententiose dicere sine verborum ordine CI., oratio graviter et sententiose habita CI.

2. s sentencami, z izreki, z dovtipnimi mislimi: saepe sententiose ridicula dicuntur CI.

seps [sɛps] masculin vrsta kuščarjev z zelo kratkimi nogami

series [síəri:z, -riz] samostalnik
serija, niz, red, vrsta, zaporednost
geologija vrsta plasti istih lastnosti
kemija vrsta elementov podobnih svojstev ali spojin s skupnim osnovnim elementom
matematika vrsta števil, ki so v določenem medsebojnem razmerju
elektrika vrsta baterij, v kateri je pozitivni pol vsake baterije zvezan z negativnim polom sosednje baterije
zoologija stalno število povezanih vrst (družin), kategorija

a series of mistakes (misfortunes) niz napak (nesreč)
a series of stamps serija znamk

seriner [sərine] verbe transitif lajnati (ptiču, da bi ga naučili melodijo); familier vbijati v glavo z neprestanim ponavljanjem

seringuer [sərɛ̃ge] verbe transitif, médecine vbrizgati; agronomie obrizgati; argot streljati z avtomatskim orožjem (quelqu'un na koga)

serio-comic [síərioukɔ́mik] pridevnik (serio-comically prislov)
združujoč smešno in resno, pol resno -- pol šaljivo; z neresnim namenom, a resno izveden

serō³ -āre -āvī -ātum (sera)

1. opremiti (opremljati) z zapahom, zakleniti (zaklepati) z zapahom, zapahniti (zapahovati): PRISC., PROB., quosdam domorum inclinata fastigia intrinsecus serabant intactos angore et inedia consumendos AMM., praeda nullo obstaculo serata VEN., serare portas hostibus impetum facientibus ARN.

2. = reserō odriniti (odrivati), (od)suniti ((od)suvati) zapah, odpahniti (odpahovati), odpreti (odpirati): in bello Punico „nec satis sardare“ ab serare dictum, id est aperire; hinc etiam sera[e], quā remotā fores panduntur VARR.

serried [sérid] pridevnik
strnjen, stoječ z ramo ob rami (vrsta vojakov), stisnjen, na gosto razvrščen

serve¹ [sə:v] samostalnik
šport servis, začetni udarec z žogo pri tenisu, odbojki itd.