Franja

trochus -ī, m (gr. τροχός)

1. tróhos = igralni obroč(ek), igralno kolo, železen obroč, na katerem je viselo več obročkov (garruli anuli; prim. Mart. 14, 169), ki so se premikali in žvenketali; s takim obročem so se igrali otroci, tako da so ga poganjali in valili z zaganjačem, ki je imel lesen držaj in na koncu zakrivljeno železno ost (clavis adunca Pr.): H., Pr., Mart. idr., hic artem nandi praecipit, ille trochi O. potakanje igralnega obroča.

2. čarovno kolesce: Laevius ap. Ap. (prim. trochischus).

3. Trochus (mučilno kolo) Tróh(us), šalj. ime sužnja: Pl.

trognon [trɔnjɔ̃] masculin kocén, peščišče, srčika (pri sadežih); familier otrok

jusqu'au trognon do kraja, popolnoma
on nous a eus jusqu'au trognon pošteno so nas prevarali, zelo grdó so nam jo zagodli
jeter un trognon de pomme odvreči jabolčni ogrizek

Trōilus in Trōilos, -ī, m (Τρώϊλος) Tróil, Priamov sin, ki so ga Grki ujeli pred Trojo in na Ahilovo povelje zadavili: Pl., H., V.

tronco² m (pl. -chi)

1. bot. deblo, trup; pren. deblo:
il tronco dei pini borova debla
dal tronco latino germogliarono le lingue romanze iz latinskega debla so vzklili romanski jeziki

2. bot.
tronco della felicità dracena, zmajevka (Dracaena fragrans)

3. arhit. (fusto) deblo (stebra)

4. anat. trup, život

5. ekst. večji kos (odlomljenega predmeta)

6. mat.
tronco di cono, di piramide prisekani stožec, prisekana piramida

7. del, odsek (prometne poti)
tronco ferroviario železniška proga

trònosati -ošēm (gr. thronizein) posvetiti, posvečevati: tronosati crkvu; on tronosa crkvu Manasiju posvetil je cerkev Manasijo; oni tronosahu cerkve po Srbiji posvečevali so cerkve po Srbiji

tropa, adv. (gr. τρόπα) trópa, igra, pri kateri so metali kocke, orehe ali želod iz določene razdalje v jamico: et ludit tropa nequiore talo, nostris otia commoda Camenis Mart.

tropaeum -ī, n (tuj. τρόπαιον ali τροπαῖον „znamenje bega“)

1. tropáj (tropájon, trópaion), znamenje zmage, zmagoslavno znamenje, troféja, pri Grkih sprva prisekano drevo ali kol, kamor so obešali uplenjeno orožje in drugo bojno opravo takoj po zmagi na mestu, kjer se je sovražnik pognal v beg (gr. τραπέσϑαι), pozneje stalen spomenik iz kamna ali medi v obliki stebra, oboka, odra idr.; Rimljani so take spomenike postavljali večinoma na Kapitolu: V., Plin., T., Val. Fl., Val. Max., Suet., Fl. idr., tropaea statuere Ci., Cu. ali ponere Ci.

2. meton. zmaga: Marathonium N., Salaminium Ci., Augusti tropaea Caesaris H., tulit e capto nota tropaea viro O., cuius tropaeis non invidemus Ci.

3. metaf. znamenje, spomin, spomenik, pomnik: ingenii O., necessitudinis atque hospitii Ci., Maecenatis erunt vera tropaea fides Pr.

Opomba: V rokopisih pogosto najdemo inačici trophaeum in trophēum, ki sta se pojavili v pozni latinščini, npr. trophaeum Vulg.; trophēum Iul. Val.

Trophōnius -iī, m (Τροφώνιος) Trofónij

1. brat Agameda (Agamēdēs), s katerim je sezidal svetišče v Delfih: Ci.

2. božanstvo, ki so ga častili v neki duplji pri bojotijskem mestu Lebadeja; imenovali so ga Iuppiter Trophōnius (L.): Ci., Arn. Od tod adj. Trophōniānus 3 trofónijski, trofonijánski: narratio Ci. ep. pripoved (pripovedovanje) o Trofonijevi duplji, v katero so se spuščali ob posebnih obredih.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

trōssulī -ōrum, m (beseda etr. izvora za equites) trósuli

1. Tako so se pozneje (nam. celeres ali flexuntes) imenovali rimski vitezi kot konjeniki v aktivni vojaški službi: nunc emunt trossuli nardo nitidi vulgo Attico talento ecum Varr., celeres sub Romulo regibusque sunt appellati, deinde flexuntes, postea trossuli Plin., trossuli equites dicti, quod oppidum Tuscorum Trossulum sine opera opera peditum ceperint P. F., trossuli principes iuventutis Lamp.

2. metaf. posmehljivi vzdevek imenitnih rimskih gizdalinov: quid ergo? idem faciam, quod trossuli et iuvenes? Sen. ph., o quam cuperem illi nunc occurrere aliquem ex his trossulis Sen. ph., quod ad equestrem ordinem attinet, antea trossulos vocabant, nunc equites vocant ideo, quia non intellegunt trossulos nomen quid valeat, multosque pudet eo nomine appellari Iunius Gracchanus ap. Plin., et causam, quae supra indicata est, exponit invitosque etiamnum tamen trossulos vocari Plin.; sg. trōssulus: unde istuc dedecus, in quo trossulus exsultat tibi per subsellia levis? Pers.

troussé, e [truse] adjectif podpasan, spodrecan; hitro narejen

bien troussé čeden, posrečen
il a été troussé en malle grdó so ravnali z njim
maison féminin bien troussée dobro opremljena hiša
discours troussé hitro sestavljen govor

tròvjēran -rna -o (ijek.), tròvēran -rna -o (ek.) troveren: -a zemlja dežela, kjer so tri vere

trúden tired; fatigued; weary; (izčrpan) exhausted; worn-out

postati trúden to get tired, to tire
na smrt sem trúden I am ready to drop, I'm so tired

trúma (-e) f frotta, torma; stormo; turbine, schiera, moltitudine:
truma otrok una frotta di bambini
truma ptic uno stormo di uccelli
ljudje so v trumah zapuščali mesto la gente lasciava la città a frotte

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

tú aquí ; (na pismih) Presente

tu je, tu so aquí está, aquí están
tu pa tam (krajevno) aquí y allá, (časovno) a veces, de vez en cuando
od tu naprej de aquí en adelante, a partir de aquí
tu spodaj (zgoraj) aquí abajo (arriba)
tu počiva aquí yace
tu vidiš ahí ves

tù adv.

1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN

2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù

3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

Tūberō² -ōnis, m Túbero(n)

I. priimek veje Elijevega (Ajlijevega) rodu; poseb. znani so

1. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), stoik, nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.; pl. Tuberones T. možje, kakršen je bil Tubero(n).

2. L. Tubero Lucij Tubero(n), zgodovinopisec, legat Kvinta Cicerona v Aziji: C., Ci. ep., Gell.

3. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), sin Lucija Tuberona, Ligarijev tožitelj, zgodovinopisec: Ci., L., Q., Suet. —

II. reka v Indiji: Mel.

tubi-lūstrium ( tubu-lūstrium) -iī, n (tuba in lūstrāre) tubni (trobni, trombni, trobeljni, trobentni) praznik (23. marca in 23. maja, ko so čistili daritvene (obredne) tube): dies tubulustrium appellatur, quod eo die in atrio sutorio sacrorum tubae lustrantur Varr., proxima Volcani lux est, tubilustria dicunt: lustrantur purae, quas facit ille, tubae O.