Franja

pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
pečen piščanec pollo arrosto
pečeno meso carne arrosto, arrosto
pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
pečen na ražnju girato
pečena buča zucca barucca
pren. novo pečen novellino
pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti

pečenj|e [ê] srednji spol (-a …) mesa - v ponvi, pečici: das Braten; jedi iz testa: das Backen
pripravljen za pečenje piščanec ipd.: bratfertig
čas pečenja die Backzeit/Bratzeit
izgubiti težo pri pečenju sich einbacken

pedagogik|a [ó] ženski spol (-e …) die Erziehungswissenschaft, die Pädagogik (družinska Familienpädagogik, kulturna Kulturpädagogik, prostega časa Freizeitpädagogik, za osebe z motnjami v razvoju Geistigbehindertenpädagogik, za otroke s težavami pri učenju Lernbehindertenpädagogik, socialna Sozialpädagogik, specialna Sonderpädagogik, spolna Sexualpädagogik, šolska Schulpädagogik)

pedál (kolesa, klavirja ipd.) pedal; (pri orglah) pedals pl; (pri klavirju)

desni pedál loud pedal
levi pedál soft pedal; (pri šivalnem stroju) treadle; (v avtomobilu)
pedál za plin accelerator
poganjati pedál to pedal

pedicinus -ī, m (pēs) spodnji hlod, klada pri stiskalnici: ibi foramen pedicinis duobus facito ibi arbores pedicino in lapide statuito inter duas arbores quod loci supererit robore expleto Ca.

pegado vdan, naklonjen

estar pegado (a) lepeti, lepiti se, pri jemati se (a na)
pegado a čisto blizu pri
pegado a la casa doma čepeč
pegado a la pared tik ob steni; ob zid potisnjen, premagan, ponižan
pegado a las foldas de su madre držeč se matere za krilo, razvajen, raznežen

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

pek|a [é] ženski spol (-e, ni množine) (pečenje) das Backen
prepoved nočne peke das Nachtbackverbot
dodatek za peko die Backzutat
papir za peko das Backpapier
folija za peko die Bratfolie
porabiti pri peki verbacken

pelillo moški spol lasek, dlačica

a pelillo zelo natančno
¡pelillos a la mar! brišimo (pozabimo) to!
reparar en pelillos zadrževati se pri malenkostih
no tener pelillos (pelos) en la lengua odkrito (naravnost) povedati

pel-liciō ali per-liciō -ere -lēxī -lectum (per in lacere)

1. vabiti, privabiti (privabljati), zvabiti (zvabljati), zavesti (zavajati), mamiti, primamiti (primamljati), zamamiti (zamamljati), premamiti (premamljati), obnoriti, pritegniti (pritegovati), nase vleči, nase vezati, pridobi(va)ti koga, priljubiti (priljubljati) se, prikupiti (prikupljati, prikupovati) se komu: L. Andr. ap. Prisc., Pl., Ter., Col. idr., populum in servitutem L., mulierem ad se Ci., vim ferri Lucr. (o magnetu), militem donis, populum annonā T.

2. occ.
a) z zagovori in magično umetnostjo tuje poljske pridelke zvabiti (zvabljati) na svojo njivo: fruges alienas Plin., segetem alienam Tab. XII ap. Serv.
b) na svojo stran spraviti (spravljati), pridobi(va)ti, obrniti (obračati) za seboj: multo maiorem partem sententiarum sale tuo … pellexisti Ci.

Opomba: Pf. pellicui: L. Andr. idr. predklas. pisci pri Prisc.

pellicula -ae, f (demin. k pellis) kožica: caprina Plin., stravit pelliculis haedinis lectulos Ci. s kozin(ic)ami; occ. (o človeški koži)

1. šalj.: pelliculam curare H. (sicer cutem curare H.) skrbeti za svojo kožo, privoščiti si kaj, te memento nunc in pelliculā tenere tuā Mart. „ostani v svoji koži“, „ostani pri svojem kopitu“ = drži se svojega stanu, non contineri ali se continere intra pelliculam suam Porph. „ne osta(ja)ti pri svojem kopitu (v svoji koži)“ = ne držati se svojega stanu, pelliculam veterem retines Pers. držiš se starih šeg.

2. kožica na moškem spolovilu, prepucij: Iudaei, qui sine pelliculā sunt Iuv., pelliculam recīdere Porph.

3. meton. = scortum: in Atellanis licet animadvertere rusticos dicere se adduxisse pro scorto pelliculam Fragmentum ap. Varr.

Pelopidas -ae, m (Πελοπίδας) Pelópidas, tebanski vojskovodja, Epaminondov prijatelj, ki je l. 379 osvobodil Tebe špartanske nadoblasti; padel je l. 364 pri Kinoskefalah: N., Iust.

pelota ženski spol

en pelota čisto gol, popolnoma nag; oskubljen (pri igri), oplenjen, izropan

pendu, e [pɑ̃dü] adjectif obešen; masculin obešenec

avoir la langue bien pendue imeti dobro nabrušen jezik
il est mort pendu umrl je na vislicah, obesili so ga
être pendu aux lèvres de quelqu'un koga pazljivo, napeto poslušati
il est tout le temps pendu au téléphone ves čas, ves božji dan visi na telefonu, je pri telefonu

pendule² [pɑ̃dül] masculin nihalo

pendule de l'horloge nihalo pri uri
pendule de sourcier nihalo (šiba, bajanica) iskalcev (podzemnih) studencev, vode

pēniculāmentum -ī, n (pēniculus)

1. rep: Arn.

2. metaf. rep = vlečka (pri obleki): pendent peniculamenta unum ad quemque pedum Enn. fr., peniculamento vero reprehendere noli Luc. ap. Non., volat exanguis, simul anhelat, peniculamentum tenet palliolatim Caecil. ap. Non.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

pensare

A) v. intr. (pres. pēnso)

1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
pensarci su dobro razmisliti (o čem)
pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

3. razmisliti, imeti mnenje o:
pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

B) v. tr.

1. predstaviti, predstavljati si

2. izmisliti, izmišljati:
una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

3. meniti

4. nameravati