Franja

palais² [palɛ] masculin, anatomie nebo (v ustih); figuré okus

palais artificiel umetno nebo
avoir le palais fin imeti dober okus
ce mets flatte le palais ta jed prija okusu

pálica (-e) f

1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
opirati se na palico appoggiarsi al bastone
tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
igre biljardna palica stecca da biliardo
čarovna palica bacchetta magica
dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
voj. maršalska palica bastone da maresciallo
zlata palica verga d'oro
pastirska palica bastone da pastore
ribiška palica canna da pesca
šport. skakalna palica asta
šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
šport. štafetna palica testimone
fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
fiz. kontrolna palica barra di controllo
aer. krmilna palica cloche; barra di comando
šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
šport. skok ob palici salto con l'asta
pren. palica je pela fu bastonato
pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica

palla¹ f

1. krogla; obla:
palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
palla dell'occhio pog. očesno zrklo
palla di lardo pren. debeluh
palla di neve snežna kepa
palla di piombo pren. svinčena krogla

2. krogla, žoga:
palla da biliardo biljardna krogla
palla da tennis teniška žogica
a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
non essere in palla šport ne biti v formi
prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost

3. (kaznjenčeva) krogla:
essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati

4. voj. krogla; granata

5. volilna kroglica

6.
palle pl. vulg. jajca:
rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak!

palper [palpe] verbe transitif otipa(va)ti, (po)tipati; (familier)

palper de l'argent dobiti, prejeti denar
le médecin palpe le malade zdravnik otipava bolnika
il a déjà assez palpé dans cette affaire (familier) dosti denarja je že dobil pri tej zadevi, pri tem poslu

palpitante utripajoč

la cuestión palpitante pereče vprašanje
de palpitante actualidad skrajno aktualen
le escuchó palpitante srce ji je močno bilo, ko ga je poslušala

palud(e), palus [palüd, -lü] masculin, vieilli močvirje

le palud(e) Méotide Azovsko morje

pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

pámeten raisonnable ; (razsoden) sensé, plein de bon sens, judicieux, intelligent ; (moder) sage ; (previden) prudent

pameten človek homme moški spol intelligent (ali d'esprit)
pametne oči yeux moški spol množine spirituels
preko pametne mere plus que de raison
pametni nasveti conseils moški spol množine de sagesse (ali de prudence)
biti dovolj pameten, da avoir le bon esprit de
pametno govoriti parler raisonnablement (ali raison)
to je pametno c'est raisonnable, c'est sage
postati pameten (pogovorno) se ranger, devenir raisonnable
pametno sklepati raisonner juste
smatral je za pametno, da molči il jugea prudent de se taire

pámeten (-tna -o)

A) adj.

1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
pameten človek uomo di giudizio, di senno
pametne besede parole sensate
pametna politika politica saggia
biti strašno pameten avere un gran cervello

2. intelligente, perspicace

3. calmo, posato

4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

B) pámetni (-a -o) m, f, n
povedati nekaj pametnih dire parole assennate
PREGOVORI:
pametnejši odneha il più saggio cede
po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse

pampinārius 3 (pampinus) vitičen, iz vitic sestoječ: palmes Col. ki ima le vitice in listje (ne pa sadja); tako tudi sarmentum Col. = subst. pampinarium -iī, n: Plin.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

panca f klop:
consumare le panche dell'osteria pren. posedati po gostilni
far ridere, far scappare le panche pren. delati grobe napake, polomiti ga
panche della scuola šolske klopi
scaldare le panche pren. greti klopi, lenariti

pancia f (pl. -ce)

1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

panier [panje] masculin jerbas, košara, košarica, koš; koš (pri košarki)

panier à linge, aux ordures, à ouvrage, à pain, à provisions košara za perilo, koš za odpadke, košarica za šivanje, za kruh, jerbas (košara) za živila (jestvine)
panier de bonde vrša, sak (za ribe)
panier percé (figuré) zapravljivec
panier repas kosilo v košarici (za potnike)
panier à salade priprava za odcejanje solate; populaire marica, policijski avto
la balle au panier (sport) košarka
fond masculin du panier izvržek
le dessus du panier (kar je) najboljše
sot comme un panier neumen ko noč
faire danser l'anse du panier goljufati, prisvojiti si denar pri nakupovanju (o služkinjah)
jeter au panier vreči v koš
mettre dans le même panier metati vse v isti koš, z vsem enako ravnati
mettre tous ses œufs dans le même panier vložiti vse svoje premoženje v eno podjetje (in s tem tvegati, da izgubimo vse)
réussir un panier doseči koš (pri košarki)

paniēre m

1. košara, jerbas:
paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene

2. ekon. košarica:
paniere della spesa potrošniška košarica

panne² [pan] féminin, automobilisme okvara, defekt; motnja (v delovanju); théâtre nepomembna vloga

panne de courant, d'électricité prekinitev električnega toka
panne d'essence, sèche zmanjkanje bencina
panne de moteur motnja v motorju
avoir une panne imeti okvaro, defekt
être en panne de quelque chose biti brez česa (trenutno)
être dans la panne (populaire) biti v stiski
ne jouer que des pannes (théâtre) igrati le nepomembne vloge
mettre en panne (marine) obrniti ladjo proti vetru
réparer une panne popraviti okvaro
rester en panne (automobilisme) imeti okvaro; figuré obtičati
tomber en panne imeti defekt; pokvariti se

panneau [pano] masculin

1. panó, uokvirjena ploskev, polje; plošča; technique (stikalna) plošča; večja slika ali risba na platnu ali na drugačni podlagi

2. mreža (za lov), zanka

3. blazina pod sedlom

4. pokrov na odprtini na ladijskem krovu

panneau d'affichage deska za lepake, plakate
panneau-cible masculin tarča
panneau de compteurs, de fusible (él) plošča za števce, varovalke
panneau de distribution stikalna plošča
panneau publicitaire, panneau-réclame masculin reklamni panó
panneau routier reklamni panó ob cesti
donner, tomber dans le panneau ujeti se v zanko, figuré iti na limanice, na led