Franja

monēdula (monērula: Pl. ) -ae, f (morda iz monēta in ēdula „denarcežerka“) kavka: Pl., O., Plin., preg.: non plus aurum alieni quam monedulae committere Ci.; kot ljubkovalna beseda: kavkica: Pl.

Opomba: Obl. monerula pri Pl. je vulg. ali narečna.

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

monīle -is, n (prim. skr. mányā tilnik, gr. μάν(ν)ος, μόννος, μαννάκιον ovratnik, stvnem. menni ovratni nakit, ogrlica) ovratnica, ogrlica, ovratna verižica kot nakit žena, dečkov, vojakov, konj, jelenov: Afr. ap. Non., Ci., V., O., Plin., Q., Macr., Amm.; v pl. tudi dragotine, dragocenosti, dragulji: gemmas et monilia calcare Ap.

mōnstrō (star. mōstrō) -āre -āvī -ātum (mōnstrum)

1. (po)kazati: Ter., Ap., proceram palmam Dēli monstrant Ci., alteri ali erranti m. viam Enn. ap. Ci., alicui sedes veteris Ilii Cu., digito indice ad hoc H.; v pass.: monstror digito H., Pers. s prstom kažejo name (kot slovečega moža, pesnika), tako tudi monstror omni in turbā Mart., quā semita monstrat V. kamor drži steza, kamor pelje pot.

2. occ.
a) (po)kazati = (po)učiti, povedati: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Iust., inulas ego primus amaras monstravi incoquere H., tu istic si quid librarii meā manu non intellegent, monstrabis Ci. ep., res gestae quo scribi possent numero, monstravit Homerus H.; impers.: si voles advertere animum, comiter monstrabitur Enn. ap. Varr.
b) odrediti (odrejati), ukazati (ukazovati), (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, zapis(ov)ati: ignes O., piacula V., monstratas excitat aras V., sacerdos monstrat (= iubet) abolere monumenta viri V., conferre manum ira monstrat V., alicui radicem vel herbam H.
c) ovaditi (ovajati), (za)tožiti: nec deerat egentissimus quisque e plebe et pessimi servitiorum prodere ultro dites dominos; alii ab amicis monstrabantur T., ad Paccium Africanum transgressi eum quoque proturbant, tamquam Neroni Scribonios fratres concordia opibus que insignes ad exitium monstravisset T.
d) kazati, pokaz(ov)ati, spomniti (spominjati) na kaj: quo primum iactati undis et turbine Poeni effodere loco signum quod regia Iuno monstrarat V., indicibus monstrare recentibus abdita rerum H., fesso militi Cremonam T. tolažeč spominjati na Kremono, Vespasianus fatis monstratus T.
e) dokaz(ov)ati, izkaz(ov)ati, izprič(ev)ati (z ACI, v pass. z NCI): Erasistratus calculos per urinam pelli eo monstrat Plin., qui adversus ea fecisse monstretur Ulp. (Dig.), irreligiosi esse monstramini Arn. — Od tod adj. pt. pf. mōnstrātus 3 odlikujoč se, (javno) pozornost vzbujajoč: vetusto nomine … monstratus T., hostibus simul suisque monstrati T. s ponosom kazani (= pozornost vzbujajoči) sovražniki.

mōnstrum (star. sinkop. mōstrum Pl.) -ī, n (iz *mone-strom: monēre)

1. (čudežno) znamenje bogov kot protinaravna prikazen, čudež, čudo: monstro exterritus Ph., signa dedit Tritonia monstris V., monstra atque portenta Ci., quia ostendunt, portendunt, monstrant, praedicunt, ostenta, portenta, monstra, prodigia dicuntur Ci. (v dobrem in slabem pomenu).

2. metaf.
a) čudo, pošast, nakaza, spaka, nestvor, ostuda: Cat., Plin. iun., Iuv., Ap., hominis Ter., horrendum V. (o Polifemu), aliquid monstri alunt Ter. neko strašilo, monstra deûm V., (o egiptovskih božanstvih z živalskimi glavami), variarum monstra ferarum O. razne čudovite podobe, adfuit huic monstro Cycnus O. je videl to čudovito preobrazbo, culpae O. ostudnost (gnusobnost) krivde, non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur Ci. nenaravno in zloglasno dejanje, nonne hoc monstri simile est? Ter. ali to ni čudovito?, monstro propiora posse videri Plin., monstra nuntiare, dicere Ci. neverjetne, nesmiselne stvari; pesn. pl. = sg.: remove fera monstra (= Medusam) O.
b) (kot psovka) pošast, grdoba, ostuda, gnusoba, nakaza: mulieris Pl., immanissimum ac foedissimum Ci. (o Klodiju), nulla iam pernicies a monstro illo atque prodigio (= a Catilinā) comparabitur Ci., catenis fatale monstrum (= Cleopatram) dare H., me ne huic confidere monstro (= mari)? V.

montagna f

1. gora:
essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
tappa di montagna šport gorska etapa
la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

2. hribi, planine, hriboviti svet:
villeggiare in montagna letovati v planinah
villaggio di montagna hribovska vas

3. pren. gora, velik kup:
ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

Mopsus -ī, m (Μόψος) Móps,

1. sin Ampiksa (Ampika) in nimfe Hloride, Lapit iz Ojhalije ali Tita(j)rona v Tesaliji, udeleženec kalidonskega lova in vedež argonavtov: O., Stat., Hyg.; kot vedeža in Apolonovega sina ga imenuje Val. Fl.

2. sin Krečana Rakija ali sin Apolona in vedeževalke Manto (Μαντώ), z argivskim kraljem Amfilohom ustanovitelj Apolonovega preročišča v maloazijskem Klaru, poznejšem Kolofonu: Ci., Mel.

3. ime pastirja: V.

4. = Mopsuhestia, gl. Mopsuhestia.

mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu

morbus -ī, m

1. bolezen: levare alicui morbum Pl., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl., in morbum cadere, incidere ali delabi Ci. oboleti, zboleti, morbo (od mrzlice) iactari Ci., homo miser et cum corporis morbo tum animi dolore confectus Ci., morbo opprimi Ci., vi morbi opprimi Ci., uno genere morbi affligi Ci., in morbo esse Ci., morbo laborare Ci., morbo gravi et mortifero affectum esse Ci., mortifero morbo urgeri Ci., hoc morbo mori Ci., morbum depellere Ci., morbo levari Ci., ex morbo evadere Ci., ex morbo convalescere Ci., e gravi morbo recreari Ci., nondum ex longinquitate gravissimi morbi recreatus Ci., morbum simulare Ci., alicui morbum precari Ci., implicari morbo C., morbo absumi S., morbo confici S., aeger morbo gravi ali gravi et periculoso L., diutinis morbis aegra corpora L., morbi ingruunt in agrestes L., vulgati contactu in homines morbi L., gravi morbo afflictari L., assurgere ex morbo L., defunctā civitate plurimorum morbis, paucis funeribus L., alicui morbum optare Sen. ph., in morbo consumat Sen. ph., gravi corporis morbo T., morbo affectus Gell., m. ingruunt universis populis Plin., stranguriae morbem contrahere Plin., morbum nancisci, morbo conflictari, morbo perire, morbo mori N., morbi ingruunt Cu., contrahere morbum ex dolore ali ex aegritudine Iust., m. nascitur Veg., morbo decedere Eutr., insanabilis, perniciosior, mortifer Ci., m. gravis, subitus O., periculosus, longinquus, longus, gravis et periculosus, pernicialis L., articularis Plin., inexplicabilis Plin. iun., morbi viriles Sen. ph., gravis, levis, longus Cels., regius ali arquatus Cels. zlatenica, comitialis Cels. = caducus, divinus Ap. = sacer Lucan. božjast, epilepsija, impudicus Vitr., perniciosissimus Veg.; o boleznih dreves in rastl.: infestantur et arbores morbis Plin.; pooseb. Morbus -ī, m Mórb(us) = „Boleznik“, bolezen kot božanstvo podzemlja: Sen. tr.; v pl.: Cl., Luctus et ultrices posuere cubilia Curae, pallentesque habitant Morbi tristisque Senectus et Metus et malesuada Fames ac turpis Egestas, terribiles visu formae V.

2. metaf.
a) m. caeli V. slab zrak.
b) duševna bolezen, jeza, žalost, nejevolja, jeza, čemernost: id illi morbo est Pl.; bolezenski pohlep, strast, sla, zasvojenost: aegrotationes morbique animorum Ci., ut ad meum te morbum vocem Sen. rh., morbo proditor Vell. izdajalec zaradi bolezenskega pohlepa.

morfin samostalnik
farmacija (protibolečinsko zdravilo) ▸ morfium, morfin Morfin je najmočnejši analgetik ali sredstvo proti bolečinam. ▸ A morfium a legerősebb fájdalomcsillapító.
Morfin se v medicini uporablja kot sredstvo za lajšanje hudih akutnih in kroničnih bolečin. ▸ A morfiumot az orvostudományban súlyos akut és krónikus fájdalmak enyhítésére használják.
Če bolnik morfinov ne more zaužiti, jih zdravnik predpiše v stalni podkožni infuziji. ▸ Ha a beteg nem képes lenyelni a morfiumot, az orvos tartósan szubkután infúzió formájában írja fel.
Sopomenke: morfij

morire^* v. intr. (pres. muōio)

1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!

2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom

3. pren. odmreti, odmirati

4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

mornár sailor; seaman, pl -men; mariner; marine; seafaring (ali seagoing) man; seafarer

mornár vojne mornarice bluejacket, Jack Tar
mornár prostak VB rating
mornár I. (II., III.) razreda leading (able, ordinary) seaman
mornár I. razreda able-bodied seaman
dom mornárjev sailor's home
star, izkušen mornár sea dog, old salt, navigator
služiti pri mornárjih to serve in the navy
služiti kot navaden mornár to serve before the mast
moj sin bi bil rad mornár my son wants to be a sailor (ali to go to sea)

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

moror¹ -ārī -ātus sum (mora2)

I. intr.

1. (po)muditi se, bi(va)ti, osta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, nahajati se kje: Ph., Suet., Brundisii, in provinciā Ci., in propinquis urbi montibus N., apud oppidum C., circa flumen L., paucos ibi dies L., N., m. cum aliquo Sen. ph. občevati, živeti s kom, secum Sen. ph. muditi (zadrževati) se sam pri sebi = ne postati raztresen; pesn. metaf.: rosa quo locorum sera moretur H. še cvete, vincula collo morantia O. držeče se vratu, vrat openjajoče, oculi tellure morati O. obvisele na zemlji, dum moror in externis Vell. ukvarjam se, morandi in imperiis cupiditas Vell. osta(ja)ti v visokih službah.

2. occ. obotavljati se, oprez(ov)ati, sprenevedati se, zatezati, zavlačevati, odlašati, kasneti, kasniti, zamuditi (zamujati), biti pozen, izosta(ja)ti, zaosta(ja)ti: ubi vis: non moror Ter. pripravljen sem, narravit Brutum valde morari Ci., auxilia morantur C. izostajajo, cum morarentur iumenta Ci., pars morans (zaostajajoč), pars festinans T., progressi morative L. ali s premikom predaleč naprej ali z zaostajanjem, m. longum Lucr., haud multa (nec plura) moratus V. brez obotavljanja, nemudoma. Skladi: z inf.: alicui bellum inferre Ci., oppido munitiones circumdare Hirt., ratem occupare H.; s conj.: morari Caesarem, quia naves conscendere iuberet Auct. b. Alx., nihil ne ego quidem moror, quominus decemviratu abeam L. = takoj hočem tudi jaz odstopiti. —

II. trans.

1. pustiti (dati) se čakati (pričakovati) komu: egomet convivas moror Ter.

2. (po)muditi, pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), ovreti (ovirati), odlašati s čim: ipsum morando sustinuit V., nullo morante L. ko ni nihče branil, m. aliquem lite iniquā H. nadlegovati, victoriam C., m. atque impedire iter C., longo sermone tua tempora H. jemati (kratiti) ti tvoj (pomembnim državnim zadevam odmerjeni) čas, nec moratus est imperium Petr. takoj je izvršil povelje, m. aliquem ab itinere, a fugā L., vos Asiae campi morantur H., non mare illud euntes nos moratur Cu., ne haec quidem res Curionem ad spem morabatur C. ni omajala Kuriona v njegovem upanju, Kurionu ni omajala upanja, lora morantia artūs O., si dura morabitur alvus (sc. te) H. če te bo mučilo zaprtje, če te bo mučila zapeka. Skladi: ne affinem morer, quin ubi arcessat meam extemplo filiam ducat domum Pl., nec diu moratur dolorem suum, quin eos interfici iubeat Auct. b. Alx., non moror, quominus in civitatem redeant L., moratus sit nemo, quominus, ubi visum fuerit, abeant L.

3. occ. zanimati, mikati, vabiti: populum H., carmina, quae possunt oculos auresque morari H., novitate morandus spectator H., sunt, quos Pacuviusque et verrucosa moretur Antiopa Pers., mensa nullius convivae oculos voluptate moratur Sen. ph.

4. rekla: nihil moror, non moror, ne morer
a) kot besede sodnika, ki izreka oprostilno sodbo: C., Sempronium nihil moror L. Gaja Sempronija ne zadržujem več, nič nimam več zoper njega; tako tudi: absoluto Claudio tribunus plebis negavit se Gracchum morari L.
b) kot reklo, s katerim govornik pretrga govor: ne te morer H., ne te longis ambagibus morer H., ne multis vos morer Petr. in abs. ne multis morer Ci. da ne odlašam, da (vas) ne zadržujem, na kratko povedano, skratka; tako tudi: quid multis moror? Ter.
c) kot izraz preziranja: nihil (nil) ali nec morari ne meniti (brigati, zanimati) se, ne marati za kaj, ne hoteti: purpura nihil moror Pl., nec dona moror V., nil moror officium, quod me gravat H., vina nihil moror illius orae H.; z inf.: alio uti nihil moror Pl.; abs.: Ter., remove pernam, nihil moror Pl.; tudi kot izraz pritrjevanja = nič mi ni do tega, vseeno mi je, naj bo, ne branim, ne preprečujem: nihil moror eos salvos esse Antonius ap. Ci., pertinacem (sc. dici me) nil moror Acc. fr.; abs.: i iam nunc, quo properabas, nihil moror Pl., per me sint omnia protinus alba; nihil moror Pers. — Act. soobl. morō -āre: Naev. fr., Pac. fr., Enn. fr., Caelius in Ci. ep.

mors, mortis, f (gl. morior)

1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.

2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.

3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.

4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.

Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr.

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

mort [mɔr] féminin smrt; smrten primer; konec (tudi figuré); smrtna bolečina; figuré prenehanje, propad, uničenje; kal smrti

à mort smrtno, do smrti
à la vie et à la mort za življenje in smrt, za vedno
mort accidentelle smrt zaradi nesreče
mort de l'âme, éternelle (religion) večno pogubljenje
mort apparente navidezna smrt
mort civile izguba državljanskih (častnih) pravic
mort aux rats strup za podgane (tudi figuré)
mort volontaire prostovoljna smrt, samomor
arrêt masculin, sentence féminin de mort smrtna obsodba
fatigué à mort do smrti, na smrt utrujen
guerre féminin à mort vojna do skrajnosti, do uničenja
lit masculin de mort smrtna postelja
mise féminin à mort usmrtitev
pâle comme la mort, plus pâle que la mort bled kot smrt, mrtvaško bled
peine féminin de mort smrtna kazen
question féminin de vie ou de mort vprašanje življenja ali smrti
silence masculin de mort mrtvaška tišina
avoir la mort dans l'âme biti do smrti potrt
condamner à mort obsoditi na smrt
être (malade) à la mort umirati
être à la mort, à l'article de la mort biti v zadnjih zdihljajih
être entre la vie et la mort viseti med življenjem in smrtjo
mettre à mort usmrtiti, umoriti
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
périr de mort violente umreti nasilne smrti
souffrir mille morts prestajati peklenske muke
voir la mort de près gledati smrti v obraz
vouloir mal de mort à quelqu'un želeti komu vse najhujše
en vouloir à mort à quelqu'un želeti komu smrt
il n'y a pas eu mort d'homme nobene smrtne žrtve ni bilo
à mort! smrt (mu)!
mort au tyran! smrt tiranu!

morticīnus 3 (mors) umrl, odmrl

1. le o živalih = crknjen, poginjen, poginul: ovis, volucres aut pisces Varr., cadaver Vulg. crkovina, mrhovina, in sacris ne quid morticinum adsit Varr., soleae Serv. od crknjene živine; kot vulg. psovka: mrha, mrcina, mrhovina: Pl.; subst. morticīnum -ī, n truplo, mrhovina: Vulg., Aug.

2. metaf. odmrl, mrtev: caro Sen. ph., clavus Plin. kurje oko, žulj, urnae Prud. grobovi mrtvih.