Franja

Zadetki iskanja

  • obnubilé, e [-le] adjectif pomračen; zaslepljen

    esprit masculin obnubilé pomračen duh
  • obój, -a, -e les deux

    obojega spola des deux sexes; des deux espèces (ali genres)
  • obrábljen (-a -o) adj.

    1. consumato, consunto, logorato; logoro, vecchio:
    pejor. obrabljena stvar ciabatta
    pren. močno obrabljeno, oguljeno blago ragnatela

    2. pren. logoro, trito:
    obrabljene fraze espressioni trite e ritrite, tritume
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obrámba (-e) f

    1. difesa:
    preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
    minister za obrambo ministro della Difesa

    2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
    obramba proti mrazu difesa dal freddo
    voj. raketna obramba scudo missilistico

    3. šport. (igra, igralci) difesa:
    conska obramba difesa a zona
    slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa

    4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
    besedo ima obramba la parola alla difesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. indijska obramba difesa indiana
    napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
    med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
    voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
    jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
    v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
    obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo
  • obraníti (-im)

    A) perf. preservare, salvare, difendere, proteggere, riparare;
    hlev je zgorel, hišo pa so obranili la stalla è bruciata, la casa invece è stata salvata
    šport. obraniti naslov prvaka difendere, conservare il titolo (di campione)
    šol. obraniti disertacijo discutere la tesi

    B) obraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; salvarsi
  • obráten1 (-tna -o) adj. inverso, opposto, contrario; invertito; mat. reciproco:
    v obratnem sorazmerju in proporzione inversa
    v obratni smeri in direzione opposta
    prosimo, da poravnate račun, v obratnem primeru Vas bomo prisiljeni tožiti è pregato di liquidare le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
    odgovoriti z obratno pošto rispondere a volta di corriere
    obratni vrstni red ordine invertito
  • obratováti (-újem) imperf. essere in esercizio, in funzione; far servizio, funzionare, lavorare:
    hidroelektrarna že obratuje la centrale idroelettrica è già in funzione
    letalo obratuje na progi Ljubljana-Frankfurt l'aereo fa servizio sulla linea Lubiana-Francoforte
  • obrodíti (-ím) perf. dare frutti, fruttare, fruttificare, produrre, rendere:
    krompir je letos dobro obrodil il raccolto delle patate quest'anno è stato abbondante
    pren. prizadevanja niso obrodila sadu gli sforzi sono stati vani, non hanno dato frutto
  • obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

    1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

    2. metaf. kosmat =
    a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
    b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.
  • obscur, e [ɔpskür] adjectif temen, mračen, slabo razsvetljen; figuré nejasen, zabrisan; zakoten, skrit, malo poznan, nepomemben, zelo skromen

    mener une vie obscure živeti skrito, skromno življenje
    un poète obscur nepoznan pesnik
    fréquenter les salles obscures hoditi v kino
  • obscūrus 3, adv. (indoev. kor. *(s)qeu-, *(s)qeu̯ā- pokri(va)ti; prim. skr. skunā́ti, skunṓti, skāuti pokriva, gr. σκυλόω zagrinjam, σκῦλον sveta bojna oprava ali koža, σκῦτος koža, lit. skūrà koža, stvnem. scur na(d)strešek, lat. scūtum, cutis, cūdō, cūstōs)

    1. tem(ot)en, temačen, mračen, mrk(el), brez svetlobe, senčen, senčnat: umbra, nubes V., obscuro deterget nubila caelo notus H. z oblačnega neba, o. luna V. bledeča v zori, obscūrā nocte V., iam obscurā luce L. ko se je bilo že zmračilo, že ob mraku (naspr. luce clarā), obscuro etiam tum lumine S. ko se je že svitalo, že o svitu (zoru), sub obscuro mane Col., o. cubiculum Sen. ph., Suet. (naspr. lucidum), lucus V., aquae o. kalne, obscure cernere Ci. fr. ap. Non.; pesn. predik. (prim. gr. νύχιος ἦλϑε): ibant obscuri V. po temi; adv. acc. n.: obscurum dissilit aër Lucan.; subst. obscūrum -ī, n tema, tem(n)ína: noctis V., obscuro coeptae lucis T. v temi porajajočega se dne (zaznavajočega se svita), in obscuro contineri (o ptičih) Sen. ph.; pren.: si in tantā scriptorum turbā mea fama in obscuro est L., veritas in obscuro latere adhuc existimatur Lact.

    2. skriven (skrit), neviden, neopažen: locus L., antrum O., tabernae H. zakotne krčme, obscurus in ulvā delitui V., o. Pallas O. v starko preoblečena, v podobi starke, mamma Val. Fl. zmerno se dvigajoče, simultates partim obscurae, partim apertae Ci., o. odium T., vitam transmittere per obscurum Sen. ph. na tihem, obscure perire, ferre egestatem Ci., non obscure gerere simultatem Suet. ne prikrivati sovraštva; occ. po značaju skrit, molčeč, zadržan, miren, vase zaprt (naspr. apertus): homo versutus, obscurus, astutus Ci., obscurior natura (čud) T., Tiberius obscurus adversus alios, ei uni intectus T.

    3. metaf.
    a) po glasu nerazločen, zamolkel: vox Q., cantus obscurior Ci., Q.
    b) razumu temen = nejasen, nerazumljiv, negotov (naspr. perspicuus): oracula Ci., Heraclitus valde obscurus Ci., utilitatis ratio aut perspicua nobis aut obscura Ci., cur hoc tam obscurum est et caecum? Ci., quasi res dubia aut obscura sit Ci., non est obscurum (jasno, očitno je), ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., neque est obscurum, quin in contrariis contraria sumenda sint Ci., vera obscuris involvo V., brevis esse laboro, obscurus fio H., nolo plebem Romanum obscurā spe et caecā exspectatione haerere Ci.; subst.: si potes id quoque docere, quod in obscuro est (v temi = nejasno), an didiceris Plin. iun.
    c) po veljavi temen = neznan, neslaven, nesloveč, neugleden, nizek (naspr. clarus): humili atque obscure loco natus Ci., L., obscuris orti maioribus Ci., natus obscurissimis initiis Vell., obscuriora sunt eius gesta N. manj znana, hominibus litteratis et historicis est notior, populo et suffragatoribus obscurior Ci. manj znan, o. fama V. neslavnost, nomen C., non obscurus fuit Ci. brez slave.
  • obsédant, e [ɔpsedɑ̃, t] adjectif nadležen, vsiljiv, obsedajoč, utrujajoč, ki ne da miru, ki ne gre z uma
  • obsédati (-am) | obsésti (-sédem) imperf., perf.

    1. sedere; tr. star. (oblegati) assediare, stringere d'assedio

    2. essere in balia di, essere preso da:
    obsedla ga je jeza è stato preso dalla rabbia
  • obsédé, e [ɔpsede] adjectif obseden; masculin obsedenec

    c'est un obsédé de la montagne tega so gore obsedle, ta ima samo gore v glavi
    être obsédé biti obseden, imeti fiksno idejo
  • obsedéti (-ím) perf.

    1. restar seduto

    2. restare;
    dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
    pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe
  • obsequentia -ae, f (obsequī) ustrežljivost, ugodljivost, popustljivost: omnes parentes, Libane, liberis suis, qui mihi auscultabunt, facient obsequentiam Pl., factum inprudentia Biturigum et nimia obsequentia reliquorum, ut … C., ibi Fimbriana e seditione, qui regi per obsequentiam orationis et maxime odium Sullae graves carique erant S.
  • ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv.

    1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
    a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
    b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

    2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.
  • obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.

    1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
    tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo

    2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di
  • obstétrical, e, aux [ɔpstetrikal, ko] adjectif porodniški, babiški, obstetričen