Franja

Zadetki iskanja

  • ūllus 3, gen. ūllīus, dat. ūllī, pron. indefinitum (demin. ūnus nam. *ūnulus, *ūnlus)

    1. adj. (sploh) kateri, kak, neki, (ne)kdo: ullo modo Ter., si ullo modo potero Ci., ulla si tibi iuris perierati poena nocuisset umquam H., dum amnes ulli rumpuntur fontibus V., antequam imperium ullum accipere quivisset S., sine ullo remedio Ci., sine ulla vituperatione Ci. brez kake (= brez sleherne) graje, čisto brez očitka, sine ullo vulnere Ci. brez najmanjše rane, brez sleherne poškodbe; večinoma v nikalnih stavkih ali stavkih z nikalnim pomenom (non ali neque ullus = noben, nobeden, nikak): neque in ullam partem disputo Ci., debebat ullum nummum nemini Ci., an est commodum ullum tum expetendum? neque ullam picturam fuisse, quin conquisierit Ci.

    2. (redko) subst. kdo, kaj; klas. le o osebah: nec probante ullo nec vocante L., negat se posse iter ulli per provinciam dare C. pravi, da ne more nikomur dovoliti … ; v pl.: quae tanta societas ullis inter se?; nam. neutr. klas. le ulla res: non opinor rem ullam potuisse mutari C., neque res ulla praetermissa est Ci. in nič se ni opustilo; šele pri L.: nemo ullius (nam. ullius rei) nisi fugae memor.

    Opomba: Pesn.: gen. ūllĭus: O., Cat., V. (Catal.); gen. ūllī: Pl.; dat. ullae: Tib.
  • úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

    človek ostrega úma a man of sharp intellect
    brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
    omračen úm clouded mind
    je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
    bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
    ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
    úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
    kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
    ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
    ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
    priti na úm komu to enter someone's mind
    prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
    priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind
  • úm raison ženski spol , intellect moški spol , intelligence ženski spol , esprit moški spol , entendement moški spol , bon sens moški spol

    biti brez uma, iz uma n'être pas dans son bon sens, être hors de son bon sens, avoir perdu la tête
    imeti na umu avoir quelque chose en vue, méditer, projeter quelque chose
    na um priti venir à l'idée (ali à l'esprit)
    to mi ne gre iz uma cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, familiarno de la cervelle), cela m'obséde, j'y pense toujours
    um se mu jo omračil il a l'esprit troublé, il n'a pas toute sa tête, il n'a plus son bon sens
  • umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

    1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

    2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
    a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
    b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
    c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

    3. metaf.
    a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
    b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
    c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
    d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

    4. meton.
    a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
    b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
    c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.
  • umetnost [é] ženski spol (-i …)

    1. die Kunst
    likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
    primitivna umetnost primitive Kunst
    uporabna umetnost angewandte Kunst
    lepe umetnosti množina die schönen Künste
    -kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
    … umetnosti Kunst-
    (filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
    ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
    brez občutka za umetnost unmusisch
    strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
    ki ljubi umetnost kunstliebend
    ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
    ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

    2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

    3.
    po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
    figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
  • Umschweife: ohne Umschweife brez okolišenja
  • umsonst zaman, zastonj; nicht umsonst ne brez razloga
  • Umstand, der, okoliščina; Umstände, pl , okoliščine; (Unannehmlichkeiten) neprilike, neprijetnosti; milderne Umstände Recht olajševalne okoliščine; in anderen Umständen sein biti v drugem stanju; in andere Umstände kommen zanositi; ohne Umstände brez ceremonij, brez okolišev; unter Umständen morda, morebiti, mogoče, utegne biti (... ist unter Umständen eine Fälschung ... utegne biti/je lahko tudi ponaredek) ; unter diesen Umständen v teh okoliščinah; unter keinen Umständen nikakor ne; unter allen Umständen na vsak način; Umstände machen povzročati neprilike
  • un, une [œ̃, ün] adjectif e(de)n, ena; neki; enoten, nedeljen; masculin enica

    chapitre un prvo poglavje
    acte un prvo dejanje
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    t'un l'autre eden drugega, recipročno
    l'un et l'autre eden in drugi, oba
    l'un dans l'autre poprečno
    un à un eden za drugim, posamič
    pas un, une niti eden, ena; noben, a
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    de deux choses l'une ena stvar od obeh
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    ne faire qu'un biti eno
    ne faire ni une ni deux postopati brez oklevanja, odločno
    c'est tout un to je vseeno, to je isto
    au un de la rue na številki ena ulice
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

    uña de caballo (rast) lapuh
    de uña divji, besen
    ni el canto de la uña niti mrvice ne
    descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
    sacar con la(s) uña(s) izpraskati
    ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
    tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
    uñas pl (fig) dolgi prsti
    largo de uñas dolgoprsten, tatinski
    comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
    estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
    mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
    ponerse de uñas trdovratno se upirati
    quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
    tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
    caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
    verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti
  • unadopted [ʌnədɔ́ptid] pridevnik
    nesprejet; nevzdrževan; neadoptiran

    unadopted children otroci brez staršev (ki še niso našli adoptivnih staršev)
    unadopted resolution nesprejeta resolucija
    unadopted road (od občine) nevzdrževana cesta
  • unbias [anbáiəs] prehodni glagol
    osvoboditi predsodkov

    unbias(s)ed ki je brez predsodkov, nepristranski, stvaren
  • unbreech [ʌnbrí:č] prehodni glagol
    sleči (komu) hlače

    unbreeched brez hlač, ki še ne nosi hlač (deček)
  • unbridle [ʌnbráidl] prehodni glagol
    sneti uzdo, razuzdati
    figurativno sprostiti; osvoboditi

    unbridled (ki je) brez uzde; figurativno razuzdan, nebrzdan
    unbridled tongue "dolg" jezik
  • undebated [ʌndibéitid] pridevnik
    nedebatiran

    to accept a motion undebated sprejeti predlog brez debate
  • undeclared [ʌndiklɛ́əd] pridevnik
    neobjavljen, nenapovedan
    ekonomija nedeklariran

    undeclared war vojna brez vojne napovedi
  • undedicated [ʌndédikeitid] pridevnik
    ki nima posvetila; neposvečen (cerkev); nenamenjen; ki ni izročen javnemu prometu (zemlja itd.)

    an undedicated book knjiga brez posvetila
  • under [ʌ́ndə]

    1. predlog
    pod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, po

    from under izpod
    under age mladoleten
    under arms pod orožjem
    under one's belt figurativno v želodcu
    no one under a bishop nobeden manj kot škof
    under darkness v temi, v zaščiti teme
    under construction v gradnji
    under 20 years of age pod 20 leti starosti
    the children under her charge otroci v njenem varstvu
    under these circumstances v teh okoliščinah
    a criminal under sentence of death na smrt obsojeni zločinec
    under consideration v proučevanju, v pretresanju
    under that edict na osnovi one odredbe
    under favour če se sme reči
    employee under notice nameščenec z odpovedjo
    the matter under discussion zadeva, ki je v diskusiji
    under my hand and seal z mojim podpisom in pečatom
    under (ali by) one's own hand lastnoročno
    under hatches v zaporu; propadel, mrtev; navtika pod palubo
    under the king John za časa vlade kralja Ivana
    under the novelty pod vtisom te novosti
    patient under misfortunes potrpežljiv v nesreči
    under pretence that... pod pretvezo, da...
    under pain of death pod smrtno kaznijo
    under penalty of fine pod kaznijo globe
    ship under the sea navtika brez pomoči morju izpostavljena ladja
    under the treaty po pogodbi
    the under thirties osebe pod 30 leti
    under the rose figurativno zaupno
    the car is under repair avto je v popravilu
    she is under treatment ona je na zdravljenju
    I cannot do it under an hour potrebujem najmanj eno uro za to
    to be under a cloud figurativno biti v nemilosti; biti v denarni stiski
    the ship is under sail ladja pluje z razpetimi jadri
    the ship is under way ladja je na poti
    he spoke under his breath govoril je zelo tiho
    to study under a professor študirati pod vodstvom profesorja
    the total falls under what was expected celotna vsota je ostala pod pričakovanjem

    2. prislov
    spodaj; niže; manj

    as under kot (je) niže navedeno
    boys of 15 and under 15 let in manj stari dečki
    to go under ameriško podleči, propasti
    the firm is sure to go under tvrdka bo gotovo propadla
    the sun is under sonce je zašlo

    3. pridevnik
    spodnji; nižji; podrejen

    the under classes nižji razredi
    the under dog pogovorno pes (; figurativno oseba), ki podleže v boju
    the under jaw spodnja čeljust
    the under side spodnja stran
    an under dose premajhna doza
  • ungeschoren nestrižen; figurativ ungeschoren bleiben/davonkommen poceni jo odnesti (brez kazni, brez neprijetnosti, ne da bi imel težave)