Franja

trouble¹ [trublə] masculin nered, zmešnjava, motnja; nemir, vznemirjenost, razburjenje; pluriel nemiri

troubles sanglants krvavi nemiri
troubles de la vue, cardiaques motnje v vidu, srčne motnje
son trouble est visible njegova vznemirjenost je vidna
réprimer les troubles zadušiti, zatreti nemire
sans trouble brez motnje

trucha ženski spol postrv; vitel, vreteno

no se cogen truchas a bragas enjutas (pregovor) brez dela ni jela
trucha m; ser un trucha biti zelo prebrisan

trud moški spol (-a, ni množine) die Mühe; (prizadevanje) die Bemühung, das Bestreben
vloženi trud der Aufwand
brez truda mühelos
z veliko truda mühselig, mit Mühe
biti vreden truda lohnen, der Mühe wert sein
ne biti žal truda komu keine Mühe scheuen (jemand scheut keine Mühe)
ves trud je proč vržen da ist Hopfen und Malz verloren

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúd peine ženski spol , mal moški spol , effort moški spol , fatigue ženski spol

brez truda sans peine, sans efforts, facilement, aisément
z velikim trudom à grand-peine
po mnogem trudu après bien des efforts
dajati si truda se donner de la peine (ali du mal), s'efforcer de
nobenega truda se ne ustrašiti ne reculer devant aucune peine
ves trud je zaman c'est peine perdue
to ne velja truda cela ne vaut pas la peine, familiarno le jeu n'en vaut pas la chandelle
truda poln pénible, laborieux, plein de difficultés

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

truncus¹ 3 (iz *troncos; prim. lit. treñkti, trenkiù močno, kriče pehati, trankùs šepav, trañksmas gneča, trìnkis udarec, strungas prisekan, prirezan, striùgas ali striubas kratek, nem. Strunk štor, Stumpf štrcelj, štor)

1. obsekan, prisekan, okleščen, prikleščen: pinus V., nemora Stat.

2. metaf.
a) brez enega ali več delov = pohabljen, okrnjen, (i)zmaličen, zakrnel, krn, krnjav, popačen, pokvečen: Plin., Sil., Mart. idr., corpus L., Sen. rh., trup, truncum corpus absciso (dempto Cu.) capite T., homo Iust., trunca illa et retorrida manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., truncae inhonesto vulnere nares V., frons O. z zakrnelim rogom, tela V. zlomljene puščice in kopja, urbs trunca (okrnjeno) sine senatu L., pecus Stat. brez vodnika, sermo Stat. nejasen, actio Q., litterae Gell., trunca quaedam Gell. odlomki, drobci, fragmenti; pesn. z gen.: animalia trunca pedum V. brez nog, truncus capitis Sil.
b) tako rekoč prisekan ali okrnjen, tj. tako majhen, kakor da bi bil prisekan: manus (pritlikavca) Pr.
c) odsekan, odrezan: manus Sen. rh., bracchia Val. Fl.

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

tȕd, tùdā prisl. tod: može li se tud proći konjem; kud je ban presmion, tud je i bez veselja ker je ban preveč pogumen, je ostal brez veselja

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

tujk|a² ženski spol (-e …) beseda: das Fremdwort
bogat s tujkami fremdwortreich
brez tujk fremdwortfrei
slovar tujk das Fremdwörterbuch
preobremenjen s tujkami überfremdet

tumultuārius 3

1. hitro (v veliki naglici) zbran (nabran, zgrnjen): manus Cu., cohortes L., catervae T., milites Auct. b. Alx., in Hispania tumultuarios milites legere L., miles (kolekt.) tumultuarius L., Sen. ph.; od tod: velut tumultuario exercitu iis ad undecimum lapidem occursum est L.

2. metaf. hitro (v naglici, v stiski, v nuji) narejen (izdelan, napravljen, pripravljen, postavljen, zgrajen), zasilen, neurejen: opus L. okopi za silo, zasilni okopi, opus Q. hitro zgrajena zgradba (stavba), castra L. ali pons Front. za silo, zasilen, rogus Suet., proelium (naspr. rectum ac iustum) L. ali pugna (naspr. iusta) L. neurejen, brez reda, dux L. v naglici izvoljen, principatus Vell.; pren. površen: tumultuariae et inconditae exercitationes linguae Gell. površne in zmedene, voces Latinas subsicivo aut tumultuario studio colere Gell. ukvarjati se z latinskimi izrazi le od časa do časa in površno. — Adv. tumultuāriē (Amm., Aur.), tumultuāriō (Iul. Val.) kar najhitreje, v veliki (največji, hudi, izjemni) naglici, nadvse naglo.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.

turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
le Grand Turc sultan
fort comme un turc močan kot konj
café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja

turkey [tə́:ki] samostalnik
zoologija puran, purica
ameriško, sleng polomija, neuspeh (filma, gledališke igre)
ameriško, pogovorno resnica, dejstva

turkey cock purman
turkey hen purica
turkey poult puranček
turkey trot vrsta plesa (v času 1. svetovne vojne)
red as a turkey rdeč kot puran (kot rak) (od jeze)
to talk (cold) turkey ameriško, pogovorno, figurativno naliti čistega vina, odkrito govoriti, brez ovinkov povedati
talk turkey! na dan z besedo!

turn adrift prehodni glagol
figurativno prepustiti (koga) samemu sebi, ne več (koga) podpirati

he turn adrifted his son adrift in the world spodil je sina (z doma) v svet brez podpore

tveganj|e [é] srednji spol (-a …) das Risiko (preostalo Restrisiko); (poskus) das Wagnis; pravo das Risiko, die Gefahr
pripravljenost na tveganje die Risikobereitschaft
tveganje naročnika/kupca Bestellerrisiko
brez tveganja risikolos, risikofrei
izogibati se tveganju risikoscheu sein
ki se izogiba tveganju risikoscheu
brez tveganja ni uspeha frisch gewagt ist halb gewonnen

tvéganje risk, hazard; chance

brez tvéganja riskless
na lastno tvéganje at one's own risk
ob tvéganju svojega življenja at the risk of one's life
poklicna tvéganja occupational hazards pl
na tvoje tvéganje at your own risk