Franja

Trifolīnus ager Trifolínsko področje (Trifólijsko ozemlje) v Kampaniji, vinoroden kraj, vendar pa vino, ki so ga tam pridelovali, ni bilo posebej dobro: Iuv.; od tod Trifolinum vinum Cael. trifolinsko (trifolijsko vino); pl.: Trifolina vina Plin., Mart., Cael.

trĭgōn¹ -ōnis, m (tuj. τρίγωνον trikot)

1. trigón = trda, z lasmi nagačena odskakujoča žogica, ki so si jo z roko ali mrežo podajale tri osebe, stoječe vsaka v enem kotu trikotnega prostora (od tod njeno ime): Mart. (z acc. -ōna).

2. meton. žoganje s trigónom, žoganje v trikotniku: fugio campum lusumque trigonem H.

tríje tres

bili so trije eran (ali había) tres de ellos

trikrat dreimal
trikrat na leto dreimal jährlich
trikrat več/toliko dreimal so viel, das Dreifache (Dreifaches)
trikrat črtan glasba dreigestrichen
trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen

trileten pridevnik
1. (o starosti) ▸ háromévesNjuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házaséletüket két gyermekük – az ötéves fiuk és a hároméves lányuk – teszi boldoggá.

2. (o trajanju) ▸ háromévesOrganizatorji so podpisali triletno pogodbo. ▸ A szervezők hároméves szerződést írtak alá.

tripudiō -āre -āvī -ātum (tripudium)

1. trikoračno (trokoračno, v treh korakih) stopati (plesati), kakor so plesali salijski svečeniki: qui in honesto saltatu tripudiant Lact.; potem tudi plesati divji bojni ali orožni ples: (sc. Hispani) tripudiantes more suo L.; o starorimskem bojnem plesu ob svečanih in veselih priložnostih, npr. o bakhantih idr. plesati, poskakovati: Acc. idr., inter lusum ac festa tempora virilem in modum Sen. ph., in privato pulpito Sen. ph., sacro gradu Ven., in terra Porph.; od tod

2. metaf. od veselja poskakovati (in vriskati), veseliti se, radovati se: tot in funeribus rei publicae exsultans ac tripudians Ci., honesta saltatio, quā tripudiat animus Ambr.

tripudium -iī, n (prvi del (*tri-) je etim. dokazljiv, drugi ne (morda pēs ali pudēre); prim. re-pudium, pudet)

1. trikoračni (trokoračni) orožni ali zmagoslavni ples, trikorak (trokorak): Salios per urbem ire cum tripudiis iussit L.

2. sinekdoha bojni ples (divjih narodov, kadar gredo v boj), ples v orožju: tripudia Hispanorum L., cantus (sc. Gallorum) ineuntium proelium et ululatus et tripudia L.; o divjem bakhantskem plesu: Cat.

3. (v avgurskem jeziku) ugodno znamenje: tripudium solistimum L., Ci., Suet., Fest., P. F., Serv. polnoveljavno znamenje (če so svete kokoši (pulli) tako hlastno zobale, da jim je hrana padala iz kljunov na zemljo).

tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

triumphālis -e (triumphus) zmagoslaven, zmagodobiten, zmagovit, zmag(ov)alen, zmagonosen, triumfálen, triúmfski, triumfátorski: Fl. idr., corona L. venec triumfatorjev, currus Plin., ornamenta L., Suet. = subst. triumphālia -ium, n (T., Vell.) triumfalna znamenja, triumfatorjeva častna znamenja (to so bila: corona aurea, toga picta, tunica palmata, scipo eburneus itd.; cesarji so jih podeljevali tudi vojskovodjem, ki niso slavili triumfa), triumphalis senex O., L. starec, ki je triumfiral, triumphalis vir Vell. = subst. triumphālis -is, m (Q., Plin. iun., Suet.) mož, ki je slavil triumf, triumfator, porta Ci., Suet. triumfalna (triumfatorska) vrata (mestna vrata, skozi katera so triumfatorji prihajali v Rim); enalaga: provincia Ci. ki omogoča slavitev triumfa, ki daje povod za triumf (= premagana), triumphales imagines H. doprsnice mož, ki so slavili triumf (triumfirali).

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

tri-vius 3 (trēs in via) tripoten, razpoten, ob tripotjih (razpotjih) čaščen (češčen), vzdevek božanstev, ki so imela kapelice ob takih poteh: dea Pr. ali virgo Lucr. = Diana ali Hecate. — Od tod subst.

1. Trivia -ae, f Trívija = Tripotnica = ob tripotjih čaščena boginja = Diana ali Hecate: Enn. ap. Varr., V., O., Cat., Tib. idr., lacus Triviae V. Dianino jezero (v Laciju pri Ariciji), Aricinum Triviae nemus Stat. Dianin gaj pri Ariciji.

2. trivium -iī, n tripotje, razpotje: Ci., Hecate triviis ululata per urbes V.; sinekdoha cesta, ulica, trg: Tib., Lucr., Iust. idr., occuram in triviis H., ut in triviis auctionentur Ci., adripere maledictum ex trivio Ci. s ceste pobrati = prostaško psovati.

tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)

A) imperf., perf.

1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta

2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute

3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo

4. cozzare, dare cozzate

5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato

B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto

tŕniti tr̂nīm
1. s trnovo metlo čistiti omlaceno žito; ja ču ovde žito bacati, a Jela će metlom trniti
2. još led mi noge trni mraz me spreletava po nogah; bolno mi trni ruka zagrižena lancima roka, ki so se vanjo zajedle verige, mi premira

tŕnje (-a) n pruneto, prunaio, spineto; spine, roveto:
venec iz trnja corona di spine
njene besede so bile trnje aveva la lingua avvelenata
biti ves na trnju stare sulle spine
(življenjska) pot, posuta s trnjem cammino spinoso, vita dura

Trnuljčica samostalnik
1. (lik iz pravljice) ▸ Csipkerózsika
Film je nova predelava zgodbe o Trnuljčici. ▸ A film Csipkerózsika történetének újragondolása.

2. (o neaktivnosti ali mirovanju) ▸ Csipkerózsika
Če se je volitev udeležilo relativno malo volilcev, pa so rezultati prebudili Trnuljčico: civilno družbo. ▸ Ha a részvétel viszonylag alacsony is volt, az eredmények felébresztették Csipkerózsikát, azaz a civil társadalmat.
Po njegovih besedah je "slovensko podeželje slovenska speča Trnuljčica, ki bi jo veljalo obuditi". ▸ Elmondása szerint „a szlovén vidék Szlovénia alvó Csipkerózsikája, amelyet fel kell ébreszteni”.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.