Franja

pastorek samostalnik
1. (sin partnerja) ▸ mostohafiúSvojemu pastorku in pastorkama je bil nadvse popustljiv oče. ▸ A mostohafiával és a mostohalányaival szemben igencsak engedékeny apa volt.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyerek, mostoha, mostohakölyök
Slovenski liberalizem, ključni pogoj modernizacije, ostaja pastorek – nerazvit, neutrjen in na političnem obrobju. ▸ A szlovén liberalizmus, mely a modernizáció kulcstényezője lenne, továbbra is a politikai perifériára szorult, fejletlen, erőtlen mostohagyerek.
Potem ko je bila nordijska kombinacija pri nas dolga leta zgolj pastorek smučarskim skokom in bi jo nekateri najraje kar ukinili, je letos vendarle drugače. ▸ Miután az északi összetett hosszú éveken keresztül nálunk csak a síugrás mostohagyermekének számított, és volt, aki legszívesebben megszüntette volna, idén megváltozott a helyzet.

pat⁴ [pæt] prislov
ravno prav, o pravem trenutku

to have it down pat; ali to know s.th. off pat imeti kaj v malem prstu, temeljito znati
to stand pat biti neomajen, vztrajati pri svojem mnenju

patellārius 3 (patella) skledičen, skodeličen, pladenjski: dii Pl. = lari in penati, ker so jim pri pojedinah in svatbah na pladnju dajali prvo sadje.

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

patience¹ [pasjɑ̃s] féminin potrpežljivost, potrpljenje; vztrajnost; pasjansa (igra s kartami)

jeu masculin de patience pasjansa (igra)
ouvrage masculin de patience dolgotrajno delo
la patience m'échappe potrpljenje me mine
être à bout de sa patience biti pri kraju s svojo potrpežljivostjo
ma patience a des limites moja potrpežljivost ima svoje meje
faire des patiences igrati pasjanso
perdre patience izgubiti potrpljenje
prendre patience otrpeti
prendre la patience potrpežljivo prenašati
la patience vient à bout de tout, patience passe science (proverbe) s potrpežljivostjo se vse doseže

patter¹ [pǽtə] samostalnik
žargon latovščina
sleng blebetanje

patter song popevka (pri kateri se besedilo izdrdra)

Paul [pɔ:l] samostalnik
Pavel

Paul Pry radovednež
to rob Peter to pay Paul rešiti se enega dolga, a napraviti pri tem drugega

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

Pausaniās -ae, m (Παυσανίας) Pavzánias

1. Kleombrotov sin, špartanski vojskovodja pri Platajah l. 479: Ci., N.

2. Makedonec, morilec kralja Filipa: Iust.

3. pretor pri plemenu Epirotov: L.

4. princ v Ferah: L.

pause² [pɔ:z] neprehodni glagol
premolkniti, prenehati, počiti; obotavljati se, pomišljati; pomuditi se, obstati (on, upon pri)

to pause upon a word zastati pri besedi

pavk|a ženski spol (-e …) glasba die Pauke; (timpan) die Kesselpauke
strojna pavka die Maschinenpauke
opna pri pavki das Paukenfell

pávza pause ženski spol ; (v šoli) récréation ženski spol ; (šport) relâche ženski spol ; (glasba) pause ženski spol , silence moški spol , repos moški spol ; (na televiziji, radiu) intervalle moški spol ; (v kinu, gledališču) entracte moški spol

imeti pavzo être en récréation
napraviti pavzo (pri delu) faire une pause, se donner relâche
z dolgimi pavzami avec de longs intervalles
brez pavze sans repos ni cesse
(glasba) celinska pavza pause ženski spol
polovična pavza demipause ženski spol
četrtinska pavza soupir moški spol
osminska pavza demi-soupir moški spol
šestnajstinska pavza quart moški spol de soupir

pay-roll [péiroul] britanska angleščina samostalnik
plačilna lista

to have (ali keep) s.o. on one's pay-roll zaposlovati koga
to be off the pay-roll biti odpuščen, biti brezposeln
he is no longer on our pay-roll ne dela več pri nas
the firm has a huge pay-roll podjetje ima mnogo delavcev

paz ženski spol mir; mirnost, sloga

paz armada oborožen mir
paz por separado separatni mir
gente de paz mirni (krotki) ljudje
juez (mensajero) de paz mirovni sodnik (sel)
concluir (ali concertar) la paz mir skleniti
no dar paz a la lengua neprestano govoriti
dejar en paz pri miru pustiti
¡descanse en paz! naj počiva v miru!
mi padre que en paz descanse (krajšava q.e.p.d.) moj pokojni oče
estar (quedar) en paz biti bot; biti izenačen
meter paz (entre) napraviti mir (med)
ponerse en paz (con) pomiriti se, spraviti se (s)
vivir en santa paz živeti v svetem miru
¡a la paz de Dios! zbogom!
... y ¡en paz! (fam) in dovolj!
hacer las paces skleniti mir

peace [pi:s] samostalnik
mir; dušni mir, spokojnost

at peace with v miru s, miren
breach of the peace kaljenje miru, nemir
to break the peace kaliti mir, razsajati
to hold one's peace biti miren, molčati
to keep the peace zadržati se, ostati miren
pravno the king's (ali queen's) peace mir v deželi
to make peace skleniti mir
to make one's peace with spraviti se s kom
to leave s.o. in peace pustiti koga pri miru
peace of mind dušni mir
pipe of peace mirovna pipa
peace treaty mirovna pogodba
britanska angleščina, vojska peace establishment, peace footing vojska v mirnem času

pêcelj botanika stem; stalk

pêcelj pri jabolku apple stalk; shank; peduncle
brez peclja stalkless

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

péč¹ (-í) f

1. (za ogrevanje) stufa; (za peko) forno:
peč na premog, plin, drva, nafto stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta
zakuriti peč accendere la stufa
lončena, železna peč stufa di maiolica, di ghisa
krušna peč forno del pane
metal., obrt., gastr. električna peč forno elettrico; stufa elettrica (di riscaldamento)

2. forno, fornace:
cementna peč forno cementizio
lončarska peč fornace, forno da vasaio
pekovska peč forno da panificio
pren. pri sosedovih se je peč podrla i vicini hanno avuto un bambino
metal. jeklarska peč forno Martin Siemens
komorna peč idrogenatore
metal. plamenska peč forno a riverbero
metal. talilna peč forno fusorio
sušilna peč forno di essicazione
upepeljevalna peč forno crematorio
metal. visoka peč altoforno