Franja

mūtuitāns -antis (mūtuāre ali -ārī) na posodo vzeti hoteč, izposoditi si hoteč: Pl.

mūtuō¹ -āre (-āvī) -ātum (mūtuus) izposoditi (izposojati) si, na posodo vzeti (jemati): Vitr., ad amicos curret mutuatum; mutuet meā causā Caecil. ap. Non., luna mutuata a sole luce fulget Plin., a quibus (sc. a tragoedia et comoedia) forma mutuaretur Tert.

mūtuor -ārī -ātus sum (mūtuus)

1. izposoditi (izposojati) si, na posodo vzeti (jemati), vzeti (jemati) v zakup: pecunias Ci.; brez acc.: cogor mutuari Ci., m. ab aliquo Ci., m. sine usuris T.; (o drugih stvareh) naje(ma)ti, v najem vzeti (jemati): domum T. (Dial.), auxilia ad bellum Hirt.

2. izposoditi (izposojati) si = vzeti (jemati) od kod: a viris virtus nomen est mutuata Ci., subtilitatem ab Academicis Ci., ab amore consilium L., verbum a simili Ci., a corruptissimo quoque poetarum figuras seu translationes Q., verba ex proximo Q., quem (sc. sensum) a Latrone mutuatus est Sen. rh., praesidium ab audaciā T., corpora mutuantur spiritum humanum et sentiunt Ap. se navzamejo človeškega duha, aliunde aliquid Lact., regem a finitimis Val. Max.

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

Mützenschirm, der, ščitek na čepici

nabáciti nàbācīm
1. vreči na: na rame štit nabaci, ogrtač na koga; nabaciti malter na zid, svoje misli na papir, na hartiju
2. zmetati: ječam je nabačen uz stožinu i radnici iščekuju
3. nadeti: zatvoriti vrata i nabaciti rezu
4. dodati, omeniti: on je u razgovoru i to nabacio
5. obreči, oklevetati: tko je to nabacio na njega, nije bilo teško pogoditi
6. nabaciti kome što na nos očitati komu kaj, ozmerjati koga zaradi česa

nabacívati -bacujēm
1. metati na
2. omenjati, dodajati
3. nabacivati se kamena tekmovati v metanju kamna

nàbiflati -ām (n. büffeln, fr. , lat. , gr.) žarg. naguliti se, naučiti se na pamet, brez razumevanja: nabiflati latinski zadatak, staru književnost

nabíjati -am
1. nabijati, obručati, stavljati obruče na bačve, na burad
2. navlačiti: nabijati čevlje na kopito
3. nabijati, zabijati: nabijati kline v skalo, v steno
4. nabijati, puniti: nabijati puške, topove
5. nabijati: nabijati beton, zemljo
6. gruvati: topovi že ves dan nabijajo
7. razbijati, lupati: srce mu nemirno nabija v prsih
8. nabijati, pribljati, prikivati: nabijati oglase

nabítek -tka m ono što se nabije, metalna pločica u obliku potkve što se nabije na cipelu radi čuvanja potplata, đona

nàbiti nȁbijēm
I.
1. nabiti: nabiti pušku, obruč na bure
2. napolniti: nabiti lulu, džepove novcima
3. nabiti, steptati: nabiti put
4. naviti: nabiti cijene
5. natakniti: nabiti kapu na glavu, konju uzdu, meso na ražanj, mužu rogove
6. nakoličiti, natakniti na kol: nabiti jadnog osuđenika u turskom sudu
7. nabiti komu ognjište dolgo obsedeti v gosteh
II. nabiti se nabiti se, ekspr. obrusiti si noge s hojo

nȁboljē, nàbolje prisl. na bolje: stvari ne idu nabolje nego nagore

nabòr -ôra m
1. regrutacija, regrutiranje, regrutovanje
2. nabor, kao ukras na odijelu (-de-)
3. bora: nabor okoli ust

nabórnica ž nabor, volan, karner, nabrana traka kao ukras na ženskoj haljini

nabòsti -bòdēm, vel. nabòdi, nabòdoh nȁbode, nabòden -èna
I.
1. nabosti: nabosti bubu na čiodu
2. preluknjati, nabosti, na več mestih prebosti: nabosti kaiš, opanke
II. nabosti se nabosti se, zbosti se: nabosti se na trn, na iglu

nabŕstiti se nàbr̄stīm se nabrstiti se, napasti se na brstju: koze se nabrstile

nȁbr̄zo prisl. na hitro, na hitrico, kmalu: to je učinjeno nabrzo; oni su se nabrzo rastali kmalu sta se ločila, so se ločili; on je osećao da će nabrzo umreti

nabúbati nàbūbām
I.
1. ekspr. premlatiti, pretepsti: nabubati koga
2. žarg. naguliti se na pamet: nabubati lekciju
II. nabubati se ekspr. nabasati se, naphati se, najesti se

naccherino m

1. pomanjš. od ➞ nacchera majhna kastanjeta

2. igralec na kastanjete

nacer [-zc-] roditi se, rojen biti, na svet priti; napočiti (dan); izvirati, nastati, začeti se; ven priti, priti iz

nacer con (buena) estrella, haber nacido de pie(s) biti rojen pod srečno zvezdo
nacer en viernes (en martes), haber nacido de cabeza biti nesrečnik, biti rojen pod nesrečno zvezdo
hoy ha nacido este hombre ta človek se je danes spet rodil, tj. ušel je smrtni nevarnosti
al nacer el día ob dnevnem svitu
nadie nace sabiendo (enseñado) nihče ne pade učen z neba
no con quien naces, sino con quien paces povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si