Franja

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

Hehl, das, kein Hehl daraus machen ne prikrivati; ohne Hehl odkrito

heiß vroč (tudi figurativ), Zone, Landschaft: vroč, tropski; Hundin usw.: goneč se; Ware, Geld: sumljiv; Händedruck: topel, prisrčen; Träne: grenak; heißes Eisen nevarna zadeva; kochend heiß vrel; glühend heiß razžarjen; mir ist heiß vroče mi je; es geht heiß her vroče je; weder heiß noch kalt ne tič ne miš; heiß unter den Füßen sein goreti pod nogami/petami; (es läuft jemandem ) heiß und kalt über den Rücken srh (obliva koga)

Held, der, (-en, -en) junak, heroj; figurativ kein Held in etwas sein ne biti ravno mojster v čem

Heller, der, (-s, -) vinar; keinen Heller/nicht einen Heller niti beliča; keinen roten Heller wert ne vreden počega groša; bis auf den letzten Heller do zadnjega beliča; auf Heller und Pfennig do krajcarja

helvétien, ne, -étique [ɛlvesjɛ̃, ɛn, etik] švicarski, helvetski

la Constitution helvétien švicarska ustava

herankommen^* približati se (čemu), približevati se, priti do; nichts an sich herankommen lassen ne pustiti si do živega

herauskommen^*

1. priti ven, stopiti iz; (heraustreten) izstopiti, izstopati

2. als Ergebnis: biti rezultat, dobiti (was kam heraus? kaj si dobil?), ironisch izcimiti se; (an den Tag kommen) priti na dan

3. aus der Arbeit, Not, dem Trott nicht mehr herauskommen biti ujet v, ne videti se ven iz

4. Bücher: iziti, izhajati

5. eine Nummer: biti izžreban mit der Sprache herauskommen priti z besedo na dan

herauswollen hoteti ven; nicht herauswollen mit X ne hoteti z X na dan

herba -ae, f

1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.

2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.

herbe [ɛrb] féminin trava; zel(išče); ruša; pluriel zelenjava

en herbe še zelen, nezrel, figuré bodoči
avocat masculin, médecin masculin en herbe bodoči odvetnik, zdravnik
artiste masculin en herbe potencialni umetnik
herbes potagères zelenjavna, kuhinjska zelišča
herbes médicinales, herbes officinales zdravilna zelišča
fines herbes začimbena zelišča (peteršilj, pehtran itd.)
mauvaise herbe plevel
brin masculin d'herbe travnata bilka
mauvaise herbe croît toujours kopriva ne pozebe
manger son blé en herbe vnaprej potrošiti svoje dohodke, živeti od predujmov
couper l'herbe sous le pied de quelqu'un koga prehiteti in ga spodriniti
bouillon masculin d'herbes, aux herbes zelenjavna juha
herbe d'amour (botanique) spominčica
herbes marines morska flora

herculéen, ne [-leɛ̃, ɛn] adjectif orjaški, herkulski

here [híə] prislov
tukaj, semkaj, sem
figurativno na tem mestu, v tem slučaju

here you are! izvolite!
here below tukaj doli, figurativno na zemlji, na tem svetu
here goes! da začnem!, da poskusim!
look here! glej!, poslušaj, prosim
that is neither here nor there ne spada sem, ni važno
here's to you! na tvoje zdravje!
here and there tu in tam, semkaj, tjakaj; sem in tja (časovno)
here, there and everywhere povsod
here today and gone tomorrow bežno, minljivo

hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)

1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.

2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).

Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr.

herojsko prislov
(pogumno; junaško) ▸ hősiesen, heroikusan
Ranjenec je vse skupaj prenesel zelo herojsko, naročil mi je, naj poiščem pomoč. ▸ A sérült nagyon hősiesen viselte az egészet, rám parancsolt, hogy kérjek segítséget.
Torinski gasilec Mario Trematore je planil v ogenj in herojsko rešil skrinjo s prtom. ▸ Mario Trematore torinói tűzoltó berohant a tűzbe és hősiesen kimentette a leplet tartalmazó ládát.
Ob novem pripomočku bo vsaj za nekaj trenutkov pozabil na vse bolezni, s katerimi se herojsko spopada v življenju. ▸ Az új eszközzel legalább néhány pillanatra elfelejti az összes betegséget, amellyel hősiesen küzd az életében.
Nikoli ne bo herojsko prijezdil na pomoč soigralki. ▸ Soha nem fog hősiesen a csapattársa segítségére sietni.
Ahab je herojsko umrl v bitki. ▸ Ahab hősi halált halt a harcban.

herring [hériŋ] samostalnik
zoologija sled, slanik

red (ali kippered) herring prekajen slanik
to draw a red herring across the path odvrniti pozornost
neither fish, flesh nor good red herring ne tič ne miš
packed as close as herrings natlačeni kot sardine

hertzien, ne [ɛrcjɛ̃, ɛn] adjectif

ondes féminin pluriel hertziennes hertzovi valovi

herumkommen^* priti naokoli; weit herumkommen videti dosti sveta; ein Gerücht: razvedeti se; um etwas herumkommen izogniti se čemu, obiti kaj; um etwas nicht herumkommen ne moči se izogniti čemu

herunterkönnen^* moči dol (ich kann nicht herunter ne morem dol)

herus in (bolje) erus -ī, m

1. hišni gospodar, hišni oče, poseb. glede na služinčad (naspr. famuli): Kom. idr., herus atque hera nostra Tit. fr., adhibenda saevitia est, ut eris in famulos Ci., ecce servus „o ere“ (inquit) H.

2. metaf. gospod(ar), zapovedovalec, vladar, lastnik, posestnik: non eros nec dominos appellabant eos, quibus iuste paruerunt Ci., nec victoris heri tetigit captiva cubile V., propriae telluris erus H., aula divitem manet erum H., ne perconteris, fundus meus … arvo pascat erum an … H., erus tuus Cat. tvoj soprog, caelestes eri Cat. (o bogovih).