Franja

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

molč|ati (-im) schweigen; (ne odgovarjati) stumm bleiben; o čem: (ne izdati) stillschweigen, Schweigen bewahren, dichthalten, (etwas) [geheimhalten] geheim halten; ne govoriti o čem: (etwas) totschweigen
molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
orožje molči die Waffen ruhen

molčáti to be (ali to keep) silent, to keep silence; to say nothing, to remain silent, to hold one's tongue

molči! keep silent!, keep your mouth shut!, hold your tongue!, pogovorno shut up!
molčite o tej stvari! not a word about this (to anyone)!, mum's the word!
molčáti kot grob to be silent as the grave, to be as silent as death, to be as close (ali dumb) as an oyster, pogovorno to clam up
so stvari, o katerih je bolje molčáti there are topics which are best avoided...
a da molčimo o... not to mention...
kdor molči, soglaša silence gives consent
o dobrih novicah ne smemo molčáti good news must not be kept back
govoriti je srebro, molčáti je zlato the less said, the better
molčáti o čem to keep quiet about something

molčáti se taire, ne dire (ali ne pas souffler) mot, garder (ali observer) le silence, faire silence, être (ali rester, demeurer) muet

molčati o čem se taire sur quelque chose, passer quelque chose sous silence
molčati kot grob être muet comme la tombe (ali comme un sépulere)
kdor molči, soglaša qui ne dit mot consent

molčáti (-ím) imperf.

1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono

2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma

molčáti callar(se); guardar silencio

molčati o čem callar a/c
molči! ¡calla (ali cállate) la boca!
molčati kot grob callar(se) como un muerto
kdor molči, soglaša quien calla, otorga
molčati je zlato el silencio es oro; fam en boca cerrada no entran moscas

molčeč [é] (-a, -e) (ki malo govori) schweigend, schweigsam; (ki zna obdržati stvari zase) verschwiegen
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
molčeča večina die schweigende Mehrheit

molde moški spol model, vzorec, vzor, kalup; pekač

molde para dulces kalup za kolač
de molde tiskan (pisava)
sacar el molde odlivek napraviti
venir como de molde kot poklican priti

molestia -ae, f (molestus)

1. težava, težavnost, nadloga, nadležnost, neprijetnost, neugodnost, neprilika: Pl., Ter., Ca., Plin., Plin. iun., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., molestiae in facie enascentes Plin. nadležni izrastki in pege na obrazu.

2. ne(je)volja, zlovolja, zlovoljnost, slaba volja, nerazpoloženje, čemernost, jeza, sovraštvo, odpor, nenaklonjenost, mržnja: Pl., Ter., Ph., Suet., ex re molestiam capere Ci., deponere molestias Ci., aliquem molestiis liberare Ci.

3. occ. kot ret. t.ōt. prisiljenost, nepristnost, pretirana natančnost, pedantnost, pedantstvo, pikolovstvo: Latine loquendi sine molestiā diligens elegantia Ci.

molestus 3 (mōlēs)

1. težaven, naporen, nadležen, siten, zlovoljen, nejevoljen, zoprn, tečen, vsiljiv, nèpríličen, neprijeten, slab, neljub, nevšečen, mučen, dolgočasen: Cat., Sen. ph., onus H., provincia negotiosa et molesta Ci., operosus ac molestus labor Ci. trudapolno in zoprno delo, tunica Mart., Iuv. mučilna tunika, nekaka ovirnica iz gorljivih snovi, ki so jo morali obleči obsojeni na smrt v ognju, ingenii adrogantia multo molestissima est Ci., mereor, ne vobis molestus sim Ci. da vam delam nadlego, mihi molestum (est)! Ter. to mi je neprijetno, hoc haud molestum est Pl. to ni žaltavo (zoprno, neprijetno, slabo), mihi molestum est (z inf. ali z ACI) Ci. neprijetno (v nadlego, odveč) mi je, mrzi mi, gabi se mi, gnusi se mi, molestus (mihi) es! Pl. pusti me na (pri) miru! težiš!, molestus fuit Petr. klepet je začel postajati dolgočasen.

2. occ.
a) kot ret. t.t. prisiljen, pretirano natančen, pedantski, pedanten: verba O., simplex in agendo veritas, non molesta Ci., dialectos Tiberius ap. Suet. nerazumljivo, molestissimus exactor Latini sermonis Suet.
b) težko izrekljiv, težko izgovorljiv: nomen Ci.

3. težek = težko izvedljiv: separatio Ulp. (Dig.). — Adv. molestē

1. nadležno, neprijetno, mučno, zoprno: amici sane fideles, sed m. seduli Cu., molestius (nujneje) flagitare debitum Amm.

2. occ. (o hoji, govoru) prisiljeno, pretirano natančno, pedantsko: m. incedere Cat., m. uti distinctionibus Q., m. scribere aut loqui Augustus ap. Suet. prisiljeno in zato nerazumljivo, confabricari originem vocabuli nimis m. Gell.

3. ne(je)voljno, z ne(je)voljo, nerad: m. fero obžalujem, žal mi je, težko (hudo) mi je, žalosti me, mrzi mi, v zlo štejem, zamerim, neprijetno mi je ipd.; abs.: Varr., Sen. ph.; z ACI: exercitum hiemare in Galliā m. ferebant C., te de praedio aviae exerceri m. fero Ci. ep.; s si ali quod: Ci. ep.; z obj. acc.: quoniam ea molestissime ferre debent Ci.; podobno: moleste habere, quod … Aug.

molido

estar molido (kot) zbit biti

molliō -īre -īvī (-iī) -ītum (mollis)

1. narediti (delati) kaj gibčno, voljno, (o)mehčati, (o)mečiti: Lucr., Q., artūs oleo L., frigoribus durescit umor et idem mollitur tepefactus Ci., m. humum foliis O., ceram pollice O. gnesti, Cererem (kruh) in vino O., glebas O. ali agros Ci. (z)rahljati, ignis ferrum mollit H. (raz)topi; kot medic. t.t. (o)mehčati, (o)mečiti (naspr. durare): duritias corporum, collectiones Plin., ventrem, alvum Cels., Plin.; pren. (o)mehčati, (o)mečiti, (u)militi, (o)militi: lacrimae meorum me interdum molliunt Ci. ep.

2. metaf.
a) umeriti (umerjati), prilagoditi (prilagajati), zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (o)lajšati, narediti (delati) kaj (še) znosno, (u)blažiti: Acc. ap. Non., Plin., Q., Iust., circuitus ad molliendum clivum C. vijuge za zmanjšanje strmosti hriba, m. poenam, grave opus O., imperium L., verba dura usu Ci., fructus feros colendo V. (o)plemenititi.
b) (po)mehkužiti: poëtae molliunt animos nostros Ci., aetas … domesticarum me rerum delectatione mollivit Ci., m. legionem Ci., feroces militum animos S., vocem Q.; occ. (pesn.) skopiti: ferro mollita iuventus Lucan., haud ulli puerum mollire potestas credita Stat.
c) (po)tolažiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), (u)krotiti, (o)brzdati: (sc. Fabius) Hannibalem exsultantem patientiā suā molliebat Ci., m. animos S., V., iras, impetum L., ventos Plin.

Opomba: Sinkop. impf. mollībat: Acc. ap. Non., O., Ap.

mòmaštvo s fantovstvo: dičiti se -om postavljati se kot fant; Milan uze Miloša k sebi u momaštvo ga je vzel za služabnika

momènt moment, instant; second; (dejavnik) factor

v momèntu (v hipu, kot bi mignil) in a second (ali in a jiffy, in a trice, in a twinkling), in an instant
inercijski momènt moment of inertia
psihološki momènt the psychological moment, the right time
vrtilni momènt fizika torque, twisting moment
v momèntu je bilo vse končano everything was over in a flash
on ima svoje dobre momènte (figurativno) he has his decent spells
moraš oditi ta momènt you must start straight away (ali right off)
momènt, ne razumem te popolnoma! half a second, (ali pogovorno hang on a sec!), I don't quite get you!

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

móna (-e) f vulg. nareč. tonto, stupido; mona nareč.; vulg.
držati se kot kaka mona avere un'aria intontita

monacal, e, aux [mɔnakal, ko] adjectif meniški, redovniški, samostanski

mener une vie monacale živeti kot menih

mōnaco¹ m (pl. -ci) relig. menih; redovnik:
farsi monaco pomenišiti se, stopiti v samostan
fare una vita da monaco pren. živeti kot puščavnik

Mondkalb, das, figurativ tepec, tele; gucken/glotzen wie ein Mondkalb zijati kot tele v nova vrata

mondo¹ agg.

1. olupljen, oluščen, očiščen:
voler la pera monda pren. pričakovati, da ti kaj pade v naročje kot zrela hruška

2. pren. čist