Franja

reave¹ [ri:v] neprehodni glagol & prehodni glagol
poetično & arhaično (o)pleniti, ugrabiti, izvršiti razbojništvo, oropati koga (of česa)
odvzeti (s silo) (from komu kaj)

rebatiña ženski spol

andar a la rebatiña trgati se za kaj, puliti se za kaj

re-bellō -āre -āvī -ātum

1. vojno proti zmagovalcu obnoviti (znova začeti), znova vstati (se dvigniti) zoper zmagovalca, znova se upreti (upirati) komu, čemu, zoper koga, kaj, (s)puntati se, znova se vojskovati, znova se bojevati, napasti koga z vojsko, z vojsko se dvigniti nad koga: Hirt. idr., Veliterni totiens rebellaverunt L., gravius rebellare L. z večjo silo, resneje, Volsci rebellarunt L., pacatas incitare ad rebellandum L. na vstajo, k vstaji, rebellare contra ali adversus aliquem: Eutr., Vulg., crebrius Suet.; z dat.: diabolo Iulianus ap. Aug.; pesn. metaf. obnoviti boj: tauro mutatus membra rebello O.

2. pren.
a) upreti (upirati) se: rebellat saepe humor Plin., cito rebellat affectus Sen. ph., rebellat pudor Sen. tr.
b) zopet (spet) priti (prihajati) na dan, zopet se prikaz(ov)ati, zopet se pojaviti (pojavljati): vitia rebellant Plin.

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

re-calcō -āre (—) -ātus (re in calcāre) zopet (znova) stopiti (stopati), znova iti na kaj, po čem, kam, znova prestopiti kaj, kam: humum Col., reciproco gressu mea recalcans vestigia Ap., limen Prud.; pren. = obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): mysteriis recalcatis Cod. Th.

recall² [rikɔ́:l] prehodni glagol
nazaj poklicati, odpoklicati (poslanika itd.); preklicati, razveljaviti (sodbo); v spomin (si) poklicati, spomniti (se), zopet oživiti (čustva), poklicati v življenje; nazaj vzeti (darilo)

until recalled do preklica
to recall s.o.'s attention to sth. zopet obrniti komu pozornost na kaj
to recall to life zopet oživiti
to recall the past poklicati si preteklost v spomin
to recall s.o. to his duty spomniti koga na njegovo dolžnost

recapitulō -āre in recapitulor -ārī -ātus sum (re in capitulum) povzeti (strniti) kaj v glavnih točkah, obnoviti, ponoviti, rekapitulírati (prevod gr. ἀνακεφαλαιόω): Eccl.

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

receipt¹ [risí:t] samostalnik
prejem; prejemnica, potrdilo o prejemu, priznanica; pobotnica; prihod, prihajanje blaga
(tudi množina) dohodki, prejemki, iztržki (kuhinjski) recept (tudi figurativno)
napotek, navodilo, predpis; sredstvo

receipt in full pavšalna pobotnica
gross receipts bruto dohodki
on receipt of your letter ob (po) prejemu vašega pisma (dopisa)
to acknowledge receipt of sth. potrditi prejem česa
to be in receipt of imeti, držati, prejeti (pismo)
he is in receipt of poor relief on dobiva podporo kot siromak
to give a receipt, to make out a receipt for dati, izstaviti priznanico, pobotnico za (kaj)
to pay on (upon) receipt plačati ob prejemu

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recent [rí:sənt] pridevnik
nedaven, pravkar nastal, mlad; nov, sodoben, moderen; svež, nepokvarjen
geologija pripadajoč sedanji dobi (razdobju)

recent from Paris novo, pravkar dospelo iz Pariza
the most recent news najnovejše vesti
have you had recent news from...? imate kaj zadnjih, najnovejših vesti od...?

receptābilis -e (receptāre) dostopen komu (čemu), sposoben za kaj, česa, zmožen česa; z gen.: passionis Ambr.

réception [resɛpsjɔ̃] féminin prejem, sprejem (tudi radio), recepcija; uvedba (v službo, v družbo, v klub); recepcija (d'un hôtel hotelska); sprejemnica (soba, dvorana)

dans les 5 jours après la réception v petih dneh po prejemu
réception sur détection, sur galène sprejem z detektorjem
réception en hautparleur prenos po zvočniku
accusé masculin de réception potrdilo o prejemu
appareil masculin, poste masculin de réception sprejemni radijski aparat
discours masculin de réception nastopni govor '(novega člana Akademije)
les invités d'une réception povabljenci, gostje na sprejemu
jour masculin de réception za sprejeme, obiske določen dan
accuser la réception de quelque chose potrditi prejem česa
faire une bonne réception à quelqu'un lepo koga sprejeti
prendre réception de qe sprejeti kaj

recēsso m

1. umik, odstop

2. odročen kraj; kotiček, skrivališče (tudi pren.):
celare qcs. nei recessi dell'anima kaj skrivati v kotičkih duše

3. pravo odstop; odpoved:
recesso da un contratto odpoved pogodbe
recesso da un processo odstop od tožbe; izstop (iz mednarodne organizacije)

4. med. začasno izboljšanje, remisija

rechigner [-šinje] verbe intransitif kisel obraz napraviti, namrdniti se (à quelqu'un komu)

rechigner à une proposition namrdniti se ob (nekem) predlogu
rechigner à faire quelque chose nerad kaj storiti

rechnen računati; izračunati; (zählen) šteti, preštevati; rechnen zu/unter prištevati k/šteti med (koga) ( tudi figurativ ); rechnen auf/mit računati na/z; sich etwas zur Ehre rechnen šteti si (kaj) v čast; sich rechnen izplačati se, rentirati se

Rechnung, die, (-, -en) račun; (Rechnen) računanje; (Warenrechnung) račun, faktura; Rechnung legen über obračunati kaj, dati račun (über za) ; Rechnung tragen einer Sache upoštevati (kaj); eine Rechnung ausstellen izstaviti račun (für za) ( tudi figurativ ); eine Rechnung begleichen poravnati račun; die Rechnung präsentieren figurativ izstaviti račun; die Rechnung für etwas bezahlen plačati račun za ( tudi figurativ ); die Rechnung machen izračunati si; die Rechnung ohne den Wirt račun brez krčmarja; die Rechnung geht auf račun se izide ( tudi figurativ ); auf Rechnung na račun; auf jemandes Rechnung gehen/kommen iti na račun koga ( tudi figurativ ); auf seine Rechnung kommen priti na svoj račun; etwas auf seine Rechnung nehmen figurativ vzeti na svoja pleča; einen Strich durch die Rechnung machen prekrižati račune; in Rechnung stellen zaračunati, in der Buchhaltung: zabeležiti, figurativ upoštevati; in Rechnung ziehen upoštevati

Recht², das, (-/e/s, -e) pravo, (Gesetz) zakon, (Anspruch; Gerechtigkeit) pravica; Rechte, pl , pravo, pravice; öffentliches Recht javno pravo; kleine Rechte male avtorske pravice; gutes Recht pravica (das ist mein gutes Recht to je moja pravica, do tega imam pravico) ; das Recht des Stärkeren pravica močnejšega; das Recht auf seiner Seite haben imeti pravico na svoji strani; Recht sprechen soditi; Recht geben dati prav, pritrditi, pritegniti; ein Recht auf etwas haben imeti pravico do; sein Recht fordern zahtevati svojo pravico, figurativ Magen usw.: oglašati se; auf sein Recht pochen vztrajati pri svoji pravici; für Recht erkennen razsoditi, da je (kaj) prav; im Recht sein imeti prav; sich im Recht fühlen imeti občutek, da imaš prav; von Rechts wegen po zakonu; zu seinem Recht kommen doseči svojo pravico

Rechte³, das, was Rechtes kaj poštenega

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.