oblák (-a) m
1. nuvola, nube:
nebo je pokrito z oblaki il cielo è coperto di nubi
beli oblaki, deževni oblaki nuvole bianche, nuvole cariche di pioggia
ekst. oblak prahu nuvola di polvere
2. (velika skupina letečih, plavajočih živali) nuvolo (insetti, uccelli); branco (pesci)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un violento nubifragio
pren. pasti z oblakov cascare dalle nuvole
pren. biti z glavo v oblakih avere la testa fra le nuvole
pren. zidati gradove v oblake fare castelli in aria
meteor. kopasti, slojasti oblak cumulo, strato
Zadetki iskanja
- oblást (-í) f
1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero
2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia
3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche
4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare - oblásten1 (-tna -o) adj. presuntuoso, arrogante, dispotico, sopraffattore:
nasproti podrejenih je rad oblasten nei confronti dei subalterni è arrogante, dispotico
oblastna ženska generalessa, satrapessa - oblat, e [ɔbla, t] masculin, féminin, religion samostanski brat ali sestra; oseba, ki gre živet v samostan in mu zato prepusti vse svoje premoženje
- obléka (-e) f
1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
nevestina obleka veste da sposa
žalna obleka veste da lutto, lutto
obleka za nosečnice pré-maman
2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obleka visi na njem è magrissimo
obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco - obletávati (-am) | obletéti (-ím)
A) imperf., perf.
1. volare attorno a; sorvolare; volteggiare attorno a
2. pren. assalire, assillare:
obletavajo ga zle slutnje è assalito da brutti presentimenti
3. pren. importunare, infastidire:
obletavali so jo novinarji in fotografi era assediata da giornalisti e fotoreporter
4. bagnare:
obletaval ga je mrzel pot era bagnato da un sudore freddo
B) obletávati se (-am se) | obletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. gozd. perdere le foglie, gli aghi:
listje se jeseni obleti d'autunno cadono le foglie - obligé, e [ɔbliže] adjectif obvezan, prisiljen; dolžan (zahvalo), hvaležen; masculin dolžnik
je suis votre obligé vaš dolžnik sem, dolžan sem vam zahvalo - obligeant, e [-žɑ̃, t] adjectif uslužen, ustrežljiv, ljubezniv
- ob-ligūr(r)iō -īre -iī (—) (ob in ligurīr(r)e) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, (po)trošiti: mox dum alterius obligurias omnia Don., obligurisse Iul. Val.
- oblíka (-e) f
1. forma; figura; foggia:
pravokotna oblika forma rettangolare
spomenik v obliki piramide monumento in forma di piramide
oblika in barva forma e colore
oblika in vsebina forma e contenuto
2. v obliki sotto forma di, a foggia di:
prihranki v obliki denarja risparmi sotto forma di denaro
pomoč v obliki materiala aiuti sotto forma di materiale
vaza v oliki amfore un vaso a foggia di anfora
3. forma, modo, metodo:
sodobne oblike zdravljenja metodi moderni di cura
4. lingv. forma; modo:
osebna glagolska oblika modo finito del verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. alotropske oblike ogljika allotropi del carbonio
lit. metrična oblika forma metrica
mat. eksplicitna oblika funkcije forma esplicita della funzione
min. izometrična oblika kristala forma isometrica del cristallo - ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)
1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.
2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O. - oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.
1. bagnare, spruzzare; cospargere:
obliti avto bagnare l'automobile
obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere
2. pren.
kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore
3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
obliti s sramoto svergognare - obljúba (-e) f promessa; parola:
izpolniti obljubo, ne izpolniti obljube essere fedele alla promessa, mantenere la promessa; mancare alla promessa
sneti obljubo rimangiarsi la parola
pren. prazna obljuba promessa di marinaio
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito - obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)
A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede
B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa
C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi - obnemógel (-gla -o) adj.
1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare
2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente - obnêsti se (-nêsem se) perf. refl. fare buona prova, riuscire bene; fruttare:
nova naprava se je obnesla il nuovo apparecchio ha dato buona prova
letina se je letos obnesla quest'anno il raccolto è stato buono
slabo se obnesti, ne obnesti se fallire, riuscire male - ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)
1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.
2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.
3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus. - obnóva (-e) f rinnovamento, rinnovo; restaurazione, restauro; ricostruzione, riedificazione; ristrutturazione; šol. riassunto orale:
povojna obnova dežele riedificazione postbellica del Paese
jur. obnova procesa rinnovo del processo
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
gozd. obnova gozdov risarcimento dei boschi - obnoxiōsus 3 adv. -ē (obnoxius)
1. (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, ponižen, podrejen, bojazljiv: nihil vero obnoxiose Pl, mores leges perduxerunt iam in potestatem suam, magis qui sunt obnoxios[a]e quam parentes liberi[s] Pl.
2. škodljiv, nevaren: ea libertas est, qui pectus purum et firmum gestitat: aliae res obnoxiosae nocte in obscura latent Enn. ap. Gell. - ob-noxius 3, adv. -ē (ob in noxa)
1. kazniv, kazni zapadel, kriv, ki je zagrešil kaznivo dejanje; abs.: o. capita L., obnoxius et supplex Ci. ep., lege Aquiliā obnoxius Icti.; z dat. personae: tibi me obnoxium esse fateor Pl.; z dat. krivde: neque delicto neque libidini obnoxius S. ki ni zabredel niti v prestopek niti v poltenost, culpae communi O., turpi facto Tib.; z gen. krivde: pecuniae debitae L., criminum Cod. I.
2. podvržen, podložen, (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, podrejen, vdan, ponižen, ustrežljiv, odvisen, obvezan, zavezan: Pl., Ter., O., Sen. ph., Q., Amm., Suet. idr., subiecti atque obnoxii vobis L., ni sibi obnoxia foret S. če bi se mu ne vdala, Crasso ex privatis negotiis obnoxius S., pars hominum pravis obnoxia H. vdan, uxoris amori obnoxius T. soprogi v ljubezni vdan, gens superstitioni obnoxia T., iis obnoxii, quibus … S. odvisni od; pesn.: luna radiis fratris obnoxia V. odvisna od bratovih (= sončevih) žarkov, facies nullis obnoxia gemmis Pr. nobenemu dragemu kamnu obvezano, ne odvisno od nobenega dragega kamna.
3. ponižen, suženjski, hlapčevski, podel, slab, bojazljiv (naspr. superbus): O., Plin. idr., aut superbus aut obnixus videar L., o. servitus Ph., quae serva atque obnoxia fore L., obnoxius et trepidus Suet., obnoxie sententias dicere L., pax obnoxia L. hlapčevski, iz bojazljivosti sklenjen, sramoten.
4. (kakemu zlu) podvržen, izpostavljen; z dat.: periculo Ph., periculis Plin. iun., odio T., terra nulli bello obnoxia O., corpora morbis obnoxia T., arbores, qui frigoribus obnoxiae sunt L. ki jim škoduje mraz, urbs incendiis obnoxia T., arva nulli hominum curae obnoxia V. ki ne potrebujejo nobene skrbi (oskrbe), orbitate et pecuniā insidiis obnoxius T.; z ad ali in z acc.: pars eius ad tales casus obnoxia Plin., servi per fortunam in omnia obnoxii Fl.; occ. (abs.) nevarnosti, nesreči izpostavljen, slab(oten): in hac domicilio obnoxio animus liber habitat Sen. ph., flos Plin., corpus Plin. bolehavo, bolehno; obnoxium est offendere poetarum studium T. (Dial.) nevarno je.