Franja

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

trgati hlače v šolskih klopeh frazem
(hoditi v šolo) ▸ koptatja az iskolapadot
Kaj vse so že napovedovali, odkar sem nehal trgati hlače v šolskih klopeh. ▸ Mi mindent jelentettek már be, mióta befejeztem az iskolapad koptatását.

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

triada samostalnik
1. (triletno obdobje šolanja) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszSpremembe naj bi odpravile nacionalno preverjanje znanja ob zaključku triad. ▸ A módosítások előreláthatólag megszüntetik az oktatási-nevelési szakaszok végén esedékes nemzeti tudásfelméréseket.Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. ▸ A közlekedésbiztonságot a kilencéves általános iskola mindhárom oktatási-nevelési szakaszába be kell építeni.Povezane iztočnice: druga triada, zadnja triada, prva triada, tretja triada

2. (o učencih) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszV zadnji, tretji fazi, bodo uredili še igrišča za vse triade. ▸ Az utolsó, harmadik fázisban játszóteret alakítanak ki mindhárom oktatási-nevelési szakasz számára.

3. (trojica) ▸ triád, hármas, hármas csoport
Evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. ▸ Az európai és a nem európai társadalmak is az apa-anya-gyermek hármasára épülnek.
Wellness obravnava človeka kot triado, sestavljeno iz telesa, uma in zavesti. ▸ A wellness az embert a test, az elme és a tudat triádjaként kezeli.
Medtem se članice klasične gospodarske triade, ZDA, EU in Japonska, ta čas ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. ▸ Eközben az USA-ból, az EU-ból és Japánból álló klasszikus gazdasági hármasból jelenleg mindegyik ország a saját problémáival foglalkozik.

4. (kriminalno združenje) ▸ triádSodobni življenjski ritem je tudi pri triadah izničil tradicionalne rituale pri sprejemu v kriminalno druščino. ▸ A modern életritmus a triádok hagyományos, a bűnözői társadalomba való belépéskor alkalmazott rituáléit is eltüntette.
Državni urad za organizirani kriminal in triade meni, da samo v Hongkongu deluje približno sto tisoč triad. ▸ A szervezett bűnözésért és triádokért felelős állami hivatal úgy véli, hogy csak Hongkongban közel százezer triád működik.

5. geologija (geološka doba) ▸ triász
Erupcije so se vršile med zgornjim delom srednje triade ter miocenom. ▸ A kitörések a középső triász felső része és a miocén között zajlottak.
V triadi prevladujejo karbonatni sedimenti (dolomiti in apnenci). ▸ A triászt karbonátos üledékek (dolomitok és mészkövek) uralják.

6. kemija (o kemijskih elementih) ▸ triád
Triada je struktura iz treh aminokislin: histidina, serina in aspartamske kisline. ▸ A triád három aminosavból: hisztidinből, szerinből és aszparaginsavból álló szerkezet.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

triātrūs -uum, m (trēs) triátre, slovesnost, ki so jo obhajali Tuskulci tri dni po idah: P. F., quod post diem quintum Iduum est is dies festus, ut aput Tusculanos Triatrus, et Sexatrus, et Septematrus, et Faliscos Decimatrus Fest.

tribulus (starejše tribolus) -ī, m (tuj. τρίβολος triost)

1. triostnik, triostni (trikotni) rogljač (skopec), past, ki so jo nastavljali sovražnikom, poseb. konjenikom; s tremi ostmi se je zarila v zemljo, četrta ost pa je gledala navzgor: Veg.

2. metaf. (zaradi podobnosti z njim) bot.
a) zobačica (Tribulus terrestris Linn.), neki bodičast plevel (drač): Plin., Vulg., lolium tribulique O., lappaeque tribolique V.
b) vodni orešek (starejše rašec, povodni oreh, bodeči oreh) (Trapa natans Linn.): Plin.

tribúna (-e) f

1. tribuna:
govorniška tribuna la tribuna dell'oratore
tribuna za častne goste tribuna degli ospiti d'onore

2. šport. tribuna:
vzhodna, zahodna tribuna tribuna est, ovest

3.
javna tribuna tribuna pubblica

4. ekst. tribuna:
gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej il teatro divenne la tribuna dell'idea nazionale

tribūnal -ālis, abl. -ī, n (tribūnus) tribunál

1. sodni oder, sodni stol, oder. Prvotno je tribunal = tribunski sedež. Pozneje so bili tribunalia leseni, polkrožno zgrajeni odri, do katerih so vodile stopnice; na odru je sedel službujoči uradnik na kurulskem stolu (sella curulis): Q., Mart., Suet. idr., circumstare tribunal praetoris urbani Ci., de tribunali citari Ci. uradno, de sella (sc. curuli) ac tribunali pronuntiat Ci., eum de tribunali deturbavit C., sedens pro (spredaj na) tribunali L., Tiberius iudicio assidebat in cornu (na strani, ob strani) tribunalis T., in tribunali Pompei praetoris urbani sedentes Ci.

2. vojskovodjev sedež v vojaškem taboru: regium (sc. Porsinnae) L., tribunal imperatoris A uct. b. Alx., ascendit tribunal Vocula T.

3. pretorjev sedež v gledališču: Vestalibus locum in theatro, separatim et contra praetoris tribunal dedit Suet.

4. meton. sodni stol =
a) sodišče: pro (pred) tribunali agere aliquid Ci., est certum tribunal, quo hoc crimen reservetur Ci.
b) sodniki, sodni oblastniki, sodni zbor: omne forum (trg = ljudstvo) quem spectat et omne tribunal H.

5. metaf.
a) žalni oder = nagrobni spomenik (kenotaf) v obliki tribunala v čast vojskovodjem ali državnim uradnikom; tak spomenik so postavili npr. umrlemu Germaniku v Epidafni: T.
b) vsaka vzpetina, vzvišek, npr. jez, nasip: structa manibus Plin.; od tod pren. visokost, veličina, vzvišenost: honoris mei Ap.

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

tributaire [-bütɛr] adjectif zavezan davku, dajatven; figuré odvisen (de od), podvržen (de quelqu'un komu); navezan (de na); masculin pritok

les paysans sont tributaires du climat kmetje so odvisni od podnebja, vremenskih razmer
l'Europe est tributaire des pays tropicaux pour un certain nombre de denrées Evropa je odvisna od tropskih dežel za nekatera živila
la Save est tributaire du Danube Sava je pritok Donave, se izliva v Donavo

tribūtum -ī, n (tribuere)

1. tribút, davek, davščina, dača, dác (dàc), dán(j): tributum imperare L., populo tributum indicere L., tributum conferre, facere, pendere Ci., civitates acerbissimis tributis liberavi Ci., neque quies gentium sine armis (vojakov) neque arma sine stipendiis (mezde) neque stipendia sine tributis haberi queunt T., in Galliā plerique magnitudine tributorum premuntur C., Cotini tributa patiuntur (prenašajo, si dajo naložiti), partem tributorum Sarmatae, partem Quadi imponunt T., tributum annuum T., tributum capitis Icti. glavarina, davek po glavi (osebi), tributum in capita singula servorum ac liberorum imponere C.; pesn. tributum lamentabile (o otrocih, ki so jih pošiljali Minotavru) O.

2. metaf.
a) dar, darilo: Saturnalicium Mart., praestare tributa clientes cogimur Iuv., arbor fert tributa domino O., tributum poscebat Regulus umbrā Stat.
b) prispevek, znesek, nabírka, nabíra (starejše skladek) (v zasebne namene): Icti.

trīcēnārius 3 (trīcēnī) trideset vsebujoč ali obsegajoč: numerus Tert. tridesetica, fistula Vitr., Front. tridesetpalčna (tridesetcolska) cev, caerimoniae P. F. pred katerimi so se 30 dni vzdržali določenih stvari, divinitas Tert., et ecce iam tricenariam aetatem agebant Aug. bili so že v 30. letu; (o osebah) tridesetleten: filius Sen. rh.; subst. trīcēnārius -iī, m tridesetletnik: Arn.

triclīnium -iī, n (tuj. τρίκλινον sc. λέκτρον) ležišče, blazinjak, naslanjač (naslonjač), triklínij za tri osebe

1. jedilni blazinjak, na katerem so za mizo ležale nav. tri osebe, lahko pa tudi štiri in več: triclinium sternere Ci., Varr., triclinium curare Suet. skrbeti za mizo, triclinio posito cenabamus Varr.

2. meton. jedilnica, obedovalnica: ornat ample magnificeque triclinium Ci., triclinia hiberna et aestiva Varr., quo de triclinio tuo exibis? Ci., unum promorat vix pedem triclinio Ph. — Raztegnjena soobl. tricilīnium -iī, n: Varr.

tri-dēns -entis (trēs in dēns)

1. adj. (abl. sg. -ī) trizób (trozób), trizobát (trozobát): totumque dehiscit convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V., aes Val. Fl. ladjin kljun, ladijski kljun (rilec), fuscinula Vulg., tridenti armatus ferro Arn.

2. subst. m (abl. sg. -ī in -e)
a) (Neptunov) trizób: V., Pr. idr., tridente suo terram percussit O.
b) ostva, ost ribičev za lov na večje ribe: Plin.
c) trizób kot orožje gladiatorjev, ki so se borili z mrežo (retiarii): Iuv.

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

trietēricus 3 (tuj. τριετηρικός) vsako tretje leto (= vsaki dve leti) se vršeč, vsako tretje leto (= vsaki dve leti) se ponavljajoč, vsako tretje leto (= vsaki dve leti) obhajan: trieterica sacra (orgia) O. trietêrije, Bakhov praznik, ki so ga obhajali vsaki dve leti = subst. trietērica -ōrum, n (= triennia) trietêrije: O., Stat., Hyg.