Franja

participate [pa:tísipeit]

1. prehodni glagol
deliti (čast, slavo with s)

2. neprehodni glagol
biti deležen, udeležiti se (in česa)
sodelovati (in pri čem, with s kom)
imeti lastnost česa, imeti nekaj skupnega, spominjati (of na)

participō -āre -āvī -ātum (particeps) (redko klas.)

1.
a) koga narediti (delati) deležnega česa, udeležiti koga: sequitur ad participandum alium alio communicandumque inter omnes ius nos naturā esse factos Ci., p. aliquem consilii Pl., aliquem sermone Pl., aliquem prandio Ap., dentes sensu participentur Lucr., participatus honore Paul. Nol.; occ. komu kaj naznaniti, (naznanjati), sporočiti (sporočati), povedati (praviti): ubi sint, quid agant … neque participant nos neque redeunt Pl.
b) komu (čemu) podeliti (podeljevati), poda(ja)ti, da(ja)ti: aliis Lact., pauperibus Ambr.

2. deliti kaj s kom: L. Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens, suas laudes participare cum Caesone L., tudi samo p. laudes (sc. cum eo) L., p. regnum cum aliquo Iust., p. cum fure Vulg.; z dat:. mala non cuiquam, non bona participo Aus.

3. udeležiti (udeleževati se), deležen biti česa, imeti delež pri čem: voluptates Gell., lucrum, damnum Icti., qui alteri exitium parat, pestem participet parem Enn. ap. Ci.; tudi: p. de uno pane Vulg. — Soobl. participor -ārī -ātus sum udeležiti (udeleževati) se, biti deležen delitve kake stvari: pretium Ulp. (Dig.) kupnine, kupne (tržne) cene.

particular¹ [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen

for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora

partido moški spol stranka, privrženci; (sodni) okraj; zavzemanje za; korist, prednost; partija igre; šport tekma; (ženitna) partija

partido comunista komunistična stranka
partido de la derecha desničarska stranka
partido de fútbol nogometna tekma
partido judicial sodni okraj
partido laborista laburistična stranka
partido obrerista delavska stranka
partido social-demócrata socialdemokratska stranka
mujer del partido prostitutka, hotnica
darse a partido popustiti
hallar un partido izhod najti
sacar partido (de) imeti korist (od)
sacar buen partido dobro odrezati
tener partido računati z dobrimi zaščitniki
tener gran partido con (las) damas imeti uspeha pri ženskah
tomar partido odločiti se, postaviti se (contra proti)
tomar el partido de potegniti s kom, pridružiti se komu
tomar otro partido spremeniti svojo odločitev
tomó el partido de callarse sklenil je molčati

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom

Partizipation, die, soudeleženost, sodelovanje, participacija (an pri)

partner moški spol (-ja …) der Partner (idealni Wunschpartner, koalicijski Koalitionspartner, pogodbeni Vertragspartner, mlajši - podjetju Juniorpartner, pri igri Spielpartner, pri pogajanjih Verhandlungspartner, pri zamenjavi Tauschpartner, šport v dvojici Doppelpartner, šport za trening Trainingspartner, boksarjev Sparringspartner, plesni Tanzpartner, poslovni Geschäftspartner, v pogajanjih za kolektivno pogodbo Tarifpartner, spolni Geschlechtspartner, Sexualpartner, teniški Tennispartner, trgovski Handelspartner, zakonski Ehepartner, življenjski Lebenspartner)
… partnerja Partner-
(izbira die Partnerwahl, menjava der Partnerwechsel)
ostati brez (življenjskega) partnerja [sitzenbleiben] sitzen bleiben
zamenjati partnerja den Partner wechseln
| ➞ → tovariš, drug³

partus -ūs, m (parĕre)

1. roditev, rojevanje, rôdnja, porod (o ženskah in samicah živali): Ci. idr., Diana adhibetur ad partūs Ci., aliquem partu dare, edere, reddere, eniti, creare O. koga (po)roditi, dicuntur geminae pestes cognomine Dirae, quas et Tartaream Nox intempesta Megaeram uno eodemque tulit partu V. hkrati roditi, partus tempus adventat Macr., cum aliquo uno partu editum esse Eutr., quando partus tempus advenerit Vulg., uxor in partu perierat Sen. rh., ex partu decedere Asc.; (o živalih) (s)kotitev, povŕg: Varr., (o kokoših) nesenje: Col.; (o ribah) drst, drstenje, drstitev: H., Plin.; metaf. o trojanskem konju: Pergama partu inflammare nocturno Graiugenarum Lucr.; pren.: Graeciae oratorum partūs atque fontes Ci. porodi in viri = začetek in izvir.

2. (o moškem spolu) zaploditev, oploditev, spočetje (= gr. τόκος): Ci. poet., Varr.

3. meton.
a) čas poroda: cum adpropinquare partus videretur Ci., luna graviditates et partūs adfert Ci., gravidae coniugis aures vocibus his monuit, cum iam prope partus adesset O.
b) telesni plod (sad), otrok, dete, mladič: Latona partu gravida T., deûm partus V. božanski sin, partus terrae H. = Giganti, partus Ledae Pr. = Helena in Klitajmnestra, bicipites hominum aliorumve animalium partus T., bestiae pro suo partu propugnant Ci., ferae partus suos diligunt Ci., partum ferre ali gerere Plin. noseča (breja) biti, partum edere (o ženski) (po)roditi, (o živalih) skotiti, povreči: Ci. idr., plures enixa partus L., coniux sex partus enixa T., partūs abigere T., partum sibi medicamentis abigere Ci. = partum elidere Cels., Plin.; partus pri kokoših = jajce: Ap.; metaf. o rastl. sad, plod: Varr., Col., Plin.; pren. sad: neque concipere aut edere partum mens potest, nisi … Petr.

Opomba: Dat. sg. partū: Pr.; dat. in abl. pl. partubus: H., nenavaden partibus: Ap.; star. gen. sg. partī: Pac. in partuis Varr.

party¹ [pá:ti] samostalnik
stranka, partija; skupina ljudi istih nazorov; družba (zbrana za določen namen, npr. hunting party lovska družba, lovci)
zabava
vojska odred (vojakov)
pravno stranka (pri pravnem postopku), obtoženec, tožitelj, udeleženec (tudi pri telefonskem pogovoru)
sleng oseba, individuum

to be of the party biti med povabljenci (v družbi)
to make one of the party pridružiti se, sodelovati, biti zraven (v družbi)
to make up a party sestati se, zbrati se (družba)
to give a party, ameriško to throw a party prirediti zabavo
at a party na zabavi
to be a party to s.th. biti udeležen pri čem
here's your party zvezo imaš (telefon)
dancing party zabava s plesom
dinner party večerja z gosti
hen party ženska družba
stag party moška družba
tea party čajanka
ekonomija parties interested interesenti
ekonomija parties concerned soudeleženci
ekonomija contracting party, party to a contract pogodbena stranka, kontrahent
ameriško, sleng my party moji ljudje, moja družba
ameriško, sleng it's your party to je tvoja stvar

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

pas obzidja zone de murailles
držalni pas courroie de protection
gasilski pas ceinturon à crochet
kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
krepostni pas ceinture de chasteté
mejni, primorski pas zone frontière, littorale
mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
naramni pas (padalski) sangle d'épaule
navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
prepovedan pas zone interdite
zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
obseg čez pas tour moški spol de taille
klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
obdati s pasom ceinturer
objeti okrog pasu prendre par la taille
zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

paso moški spol korak; stopinja, sled; hoja; prehod, prevoz, dohod; prelet (jata) ptic; stopnica, lestvični klin; kratka gledališka igra; cerkven sprevod, procesija; morska ožina, soteska

paso acelerado (voj) hitri korak
paso de comedia gledališka igrica
paso en falso napačen korak, spotikljaj
paso ligero (voj) tekalni korak, tek
paso a nivel železniški prehod
mal paso zadrega, stiska
a paso korakoma
paso a paso korak za korakom
a paso de tortuga po polževo
a paso de carga v diru, hitro
a paso lento s počasnimi koraki
a ese paso na ta način, tako
a mi paso por pri mojem potovanju (skozi)
al paso spotoma, med potjo, hkrati
al paso que tako kot, po; medtem ko
de paso mimogrede, o priliki, hkrati
de paso por Paris na poti skozi Pariz
paso por paso korak za korakom
a cada paso pri vsakem koraku, neprestano
al paso que vamos na ta način
abrir paso pot narediti (utreti)
abrirse paso (por entre) prebiti se (skozi)
acortar el paso počasneje iti
alargar (ali apretar, avivar) el paso pospešiti korak, hitreje iti
se arrojó al paso de un tren vrgel se je pod vlak
ceder (ali dejar) el paso (a) komu prednost dati
cerrar el paso pot zapreti
coger al paso naleteti na
dar paso (a) komu vstop priskrbeti
dar un paso decisivo napraviti odločilen korak
dar un paso en falso napačno stopiti, spotakniti se, spodrsniti
dicho sea de paso približno rečeno
aquí estoy de paso tu se le prehodno mudim
hacerse paso preriniti se, prebiti se
marchar (ali ir, andar) al paso počasi iti
no poder dar (un) paso nič ne napredovati, ne moči naprej
sacar del mal paso a uno komu iz stiske pomagati
tener el paso prednost imeti
¡paso! s poti! mirno!
¡prohibido el paso! prehod prepovedan!
pasos (de la Pasión) (rel) postaje križevega pota
a dos pasos nekaj korakov od tu, nedaleč
a pasos medidos umerjenih korakov
dar pasos inútiles zaman se truditi
dar los pasos necesarios napraviti ustrezne korake
seguir los pasos (de) komu za petami slediti
volver sobre sus pasos (zopet) vrniti se, nazaj iti, po isti poti

passable [pasabl] adjectif zadovoljiv, zadosten, povprečen; znosen

avoir la mention passable à un examen dobiti oceno zadostno pri izpitu

pásti¹ (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
pásti komu v besedo to interrupt someone
pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
pásti v oči to catch the eye
padel je z drevesa he fell from a tree
pásti v nezavest to faint, to swoon
pásti na nos to fall on one's face
padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
padel je na izpitu he failed his examination
kocka je padla (figurativno) the die is cast
pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
pásti na zemljo to fall on the ground
novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
pásti na kolena to kneel down
pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
pásti v nemilost to fall into disfavour
pásti v zmoto to fall into error
pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
zastor je padel the curtain has dropped
vlada je padla the government has been overthrown
nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
pazi, da ne padeš! mind you don't fall!

pásti (padem) tomber, faire une chute ; familiarno chuter, ramasser (ali prendre) une bûche ; (vznak) culbuter ; (zmanjšati, znižati se) baisser, descendre, diminuer, s'effondrer ; (v boju) périr, succomber ; (moralno) s'avilir ; figurativno (v vodo) s'écrouler

ponovno pasti retomber
pasti v nezavest s'évanouir
pasti v borbi mourir au combat
pasti v borbi za tomber en combattant pour
pasti komu v breme tomber (ali se mettre) à la charge de quelqu'un
pasti v glavo venir à l'idée (ali à la pensée, à l'esprit)
pasti pri izpitu échouer (ali être refusé) à un examen, familiarno rater son examen, faire un four
pasti na kolena tomber à genoux
pasti s konja perdre (ali quitter, vider) les étriers (tudi figurativno)
pasti zopet v iste napake, iste zmote retomber dans les mêmes fautes, les mêmes erreurs
pasti v nemilost tomber en disgrâce
pasti komu k nogam tomber (ali se jeter) aux pieds de quelqu'un
pasti na tla tomber par terre, (z višine) tomber à terre
pasti komu okoli vratu jeter les bras au cou de quelqu'un, embrasser quelqu'un
pasti kot žrtev périr victime (de quelqu'un, de quelque chose)
cene padajo les prix baissent
cene hitro in močno padajo les prix s'effondrent
kocka je padla (figurativno) le sort est jeté
popravila padejo na lastnika hiše les réparations incombent au propriétaire de la maison
spet pasti na noge (figurativno) retomber sur ses pieds
v mojih očeh je zelo padel (figurativno) il a perdu toute mon estime

pásti¹ (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

kocka je padla (fig) la suerte está echada
pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
pasti komu v breme ser una carga para alg
pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
pasti v nemilost caer en la desgracia
v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
pasti v skušnjavo caer en la tentación
pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
streli so padli se oyeron (unos) disparos
pasti na (o prazniku) caer en
pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
žreb je padel name me cayó en suerte